Nemški državljani se ta konec tedna znova podajajo na volišča. Čakajo jih predčasne parlamentarne volitve, na katerih glede na predvolilne ankete najbolje kaže krščanskim demokratom (CDU), ki jih je dolga leta vodila Angela Merkel, danes pa je njihov kandidat za kanclerja Friederich Merz.
V Nemčiji pred volitvami med drugim poteka debata o spremembi njihove zdaj že razvpite tako imenovane dolžniške zavore (»Schuldenbremse«), pri nas bolj znane kot fiskalno pravilo. Ta zavora namreč Nemčiji postavlja strogo omejitev, da se lahko vsako leto dodatno zadolži za največ 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
»Ne moremo biti tako nepremišljeni z našimi javnimi financami, kot so morda lahko nekateri drugi, a tudi pri drugih postajam zaskrbljen,« je za Politico dejal najverjetnejši kandidat za novega nemškega kanclerja Merz, ki je obenem izrazil »veliko zaskrbljenost,« da je Evropska unija na pragu nove finančne krize. Držav, ki ga skrbijo, sicer ni eksplicitno navedel, a po poročanju časnika v šestih državah članicah javni dolg presega njihov BDP. To so Francija, Italija, Grčija, Belgija, Španija in Portugalska.
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
»Naslednja finančna kriza zagotovo prihaja. Šlo bo za državno dolžniško krizo. Ne vemo, kdaj bo prispela. Ne vemo, od kod bo prispela, a bo prispela,« je zapretil Merz.
Merz sicer ni izključil možnosti rahljanja nemške dolžniške zavore, a je poudaril, da se je treba najprej spoprijeti s strukturnimi reformami, zlasti na področju izdatkov za begunce in nadomestil za brezposelnost.
Kako bo videti nemška vladna koalicija, bo jasno po volitvah. V CDU zavračajo možnost koalicije s skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD), med možnimi kandidati pa so znova Zeleni, ki imajo v trenutni vladi Olafa Scholza tudi ministra za gospodarstvo in podnebne politike Roberta Habecka. Slednji je tudi podpredsednik nemške vlade. Merz je za Politico izključil možnost, da bi Habeck ostal na položaju tudi v naslednjem mandatu. Poudaril je, da se gospodarska politika Habecka ne bo nadaljevala ter da področji gospodarstva in podnebja ne bosta več pod isto streho.
