Nemčija je ta petek nazaj v Afganistan deportirala 28 obsojenih kriminalcev, kar je bila prva tovrstna vrnitev v Afganistan od leta 2021, odkar so na oblasti talibani. Z Berlinom bo od te točke naprej glede deportacij tesno sodeloval tudi Dunaj.
»Avstrijski notranji minister se že zelo dolgo dogovarja z nemškim notranjim ministrom glede rešitve problema deportacij v Afganistan, saj tudi Avstrija prav zdaj dela na deportaciji Afganistancev in Sircev,« je dejal kancler Karl Nehammer. Trenutno namreč še vedno velja vseevropska prepoved deportacij v Afganistan in Sirijo, a so pozivi k ponovni oceni odločitve vse glasnejši.
»Zaenkrat pravzaprav ne moremo nikogar vrniti v države, kot sta Sirija ali Afganistan, saj bi bilo to v nasprotju z zakonodajo EU,« je še marca v Bruslju dejal Gerhard Karner, avstrijski minister za notranje zadeve.
A avstrijski zvezni urad za priseljevanje in azil se zadnje mesece nagiba k odločitvi, da bi lahko bile deportacije v Afganistan pogojno dopustne, vzrok za odločitev pa so spremenjene varnostne razmere v Avstriji. »V Avstriji ti dve državi predstavljata približno tri četrtine vseh prošenj za azil,« je še dodal. V julijski odločitvi je ustavno sodišče to oceno imigracijskih oblasti tudi potrdilo.
Vzrok prekinitve deportacij zločincev je bil teroristični prevzem oblasti v Afganistanu
Razlog za prekinitev je bilo dejstvo, da je v Afganistanu na oblasti teroristični režim. Deportacije neposredno nazaj v Afganistan se torej niso dogajale, če je do njih že prišlo, so jih tako Nemčija kot Avstrija deportirale v tretje države. Medtem ko je zamisel o skupnih deportacijah z Nemčijo našla naklonjenost v avstrijskem političnem spektru, so nekateri opozorili, da je treba primere natančno preučiti.
"Kot družba ne bomo dovolili, da nas razdelita islamizem in terorizem. Imamo močne zakone, imamo stroge zakone in te je treba uporabiti v tem primeru. Potrebno je izčrpati vse ustavne možnosti, tudi ko gre deportacije,« je dejala Alma Zadic, ministrica za pravosodje.
Zvezna agencija za priseljevanje in azil je sporočila, da je samo leta 2023 več kot 21.000 Sircev zaprosilo za azil v Avstriji, skoraj 9.000 prošenj pa so vložili afganistanski državljani. Zaskrbljujoča pa so opažanja, da se velik del odobrenih azilantov sicer redno vrača nazaj v Afganistan, z namenom počitnic ali obiska družine, kar je z namenom azila pravzaprav neskladno.
