Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa so ga na tem prvem obisku v Trstu pričakali na nogah, pri tem pa ploskali in vzklikali od veselja. V dvorano je prišel na invalidskem vozičku, nato pa so ga pospremili v zakulisje, kjer je vstal in s pomočjo palice prišel do govorniškega odra, kjer je nagovoril zbrane.
Ob zaključku socialnega tedna, ki je potekal na temo demokracije, je poudaril, da v današnjem svetu demokracija ni dobrega zdravja. "To nas zanima in skrbi, saj je na kocki dobro človeka in nič človeškega nam ne more biti tuje," je dejal.
V kongresnem centru se bo papež srečal tudi s predstavniki vseh veroizpovedi v Trstu ter delegacijo tržaške univerze, ki praznuje 100. obletnico, pa tudi invalidi in skupino beguncev, vključno iz Gaze.
Nato bo ob 10.30 daroval mašo na osrednjem tržaškem trgu, z več tisoč zbranimi pa bo zmolil tudi molitev angelovega čaščenja. Maše se bodo med več tisoč italijanskimi verniki na povabilo tržaške škofije udeležili tudi slovenski škofje, in sicer predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje, ljubljanski nadškof Stanislav Zore ter koprski škof Jurij Bizjak, pa tudi oba ljubljanska pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar.
Na maši pa ne bo drugih vernikov iz Slovenije, saj so dovolilnice delile samo župnije v Italiji. Pri bogoslužju s papežem bo sicer navzoča tudi slovenščina, saj bodo v slovenskem jeziku prebrali drugo berilo in eno od prošenj.
Povratek papeža v Vatikan s helikopterjem je predviden ob 12.30.
Po Benetkah v aprilu in Veroni v maju je to tretje letošnje potovanje 87-letnega papeža po Italiji in zadnje pred najdaljšim mednarodnim potovanjem v njegovem pontifikatu, ki bo septembra v daljni Aziji in Oceaniji.
To je tudi drugič, da se papež Frančišek mudi v neposredni bližini Slovenije, ki je sicer še ni obiskal. Nazadnje je bil blizu Slovenije leta 2014 ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, ko je daroval mašo v kraju Sredipolje v gorški pokrajini.
Slovenijo je doslej obiskal le Janez Pavel II., in sicer maja 1996 in septembra 1999, ko je slovenskega škofa, literata in pedagoga Antona Martina Slomška razglasil za blaženega.
