Palčki, ki sta moleli iz majhnih ognjišč, sta dokaz, da se je obred, dokumentiran že ob koncu 19. stoletja, prenašal prek ustnega izročila vse od konca zadnje ledene dobe, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP objavljeno v zadnji številki revije Nature Human Behavior.
Rahlo zoglenela konca paličic sta bila namerno odrezana tako, da so ju lahko zataknili v ogenj. Obe paličici sta bili premazani s človeško ali živalsko maščobo. Radiokarbonsko datiranje je pokazalo, da je ena od paličic stara 11.000 let, druga pa 12.000 let.
V omenjeni jami so se leta 2020 začela nova izkopavanja, pri katerih so prvič sodelovali tudi pripadniki ljudstva Gunaikurnai.
Poglavar ljudstva Gunaikurnai Russell Mullett, ki je tudi soavtor raziskave, je ob ugotavljanju, za kaj so paličici uporabili, naletel na zapiske Alfreda Howitta, avstralskega antropologa iz 19. stoletja, ki je preučeval aboriginsko kulturo.
V zapiskih iz konca 19. stoletja Howitt opisuje obrede zdravilcev in zdravilk ljudstva Gunaikurnai, ki so jih imenovali mulla-mullung. V enem od obredov so na konec palice privezali nekaj, kar je pripadalo bolni osebi, ter nato palico zabodli v zemljo in pod njo zakurili majhen ogenj.
"Mulla-mullung je nato pel ime bolne osebe in ko je palica padla, je bil obreden končan," so glede obreda navedli na avstralski univerzi Monash.
Mullett je dodal, da je najnovejše odkritje "izjemna priložnost, da lahko beremo spomine naših prednikov", in hkrati tudi opomnik, da je sedanja aboriginska kultura še vedno povezana z davno preteklostjo.
Staroselci se ponašajo z eno najstarejših neprekinjenih še obstoječih kultur na svetu.
