Avtohtono ljudstvo Marubo, ki že stotine let živi izolirano v majhnih kočah ob reki Itui v Amazoniji, je bilo septembra lani prvič povezano z Muskovim satelitskim omrežjem Starlink. Skupnost je z začudenjem sprejela moderno tehnologijo in se čudila sposobnosti, ki lahko rešuje življenja, tako da denimo lahko pokličejo takojšnjo pomoč ob ugrizih strupenih kač ali pa lahko ostanejo v stiku s sorodniki, ki so daleč stran.
Vendar pa, tako kot običajno, vsaka novost prinaša tudi neželene posledice. Tako kritiki interneta opozarjajo, da odkar je v vas prispela skupina moških z antenami, pritrjenimi na hrbet, da bi oddaljeno pleme 2000 ljudi povezalo z internetom, nič več ni kot je bilo. Člani plemena naj bi postali leni in ves čas počivajo v visečih mrežah, prilepljeni na svoje telefone.
Obstajajo tudi poročila o mladeničih, ki so ravno s pomočjo interneta prvič prišli v stik s pornografijo in z njo postali zasvojeni že po nekaj mesecih. Alfredo Marubo, vodja združenja vasi Marubo je za The New York Times povedal, da so nekateri moški že začeli prakticirati agresivno spolno vedenje, ki je v njihovi kulturi, kjer je že poljubljanje v javnosti škandalozno, vsekakor nevarno in ga pripisuje prekomernemu gledanju pornografije. "Skrbi nas, da bodo mladi želeli vse to, kar vidijo na internetu tudi poskusiti," je dejal Marubo. Opozoril je tudi, da so nekateri člani plemena prenehali govoriti s svojimi družinami, odkar so dobili dostop do interneta. "Stvari so se poslabšale". Starešina plemena Tsainama Marubo, 73, je dejala, da so bili vsi srečni, ko je prišel internet, "zdaj pa so se stvari poslabšale". "Mladi so postali leni zaradi interneta," je dejala in dodala: "Učijo se navad belcev." Kâipa Marubo, oče treh otrok, pa je zaskrbljen zaradi svojih otrok, ki igrajo prvoosebne strelske videoigre, saj se boji, da bi morda želeli posnemati napade.
Drugi voditelj, 40-letni Enoque Marubo, je dejal, da je pleme sicer začelo omejevati ure, koliko lahko člani dostopajo do interneta, ker je uvedba interneta "tako spremenila rutino, da je bila škodljiva". Člani plemena sedaj lahko brskajo po internetu samo dve uri dopoldne in pet ur popoldan ter ves dan ob nedeljah. "V vasi, če ne loviš, ribariš in sadiš, ne ješ," je rekel Enoque. Enoque je sicer sodeloval z brazilsko aktivistko Floro Dutra, da bi plemenu prinesel internet. Stopili so v stik z ameriško filantropko Allyson Reneau, ki naj bi plemenu Marubo darovala 20 enot Starlink. Muskov Starlink ima v lasti približno 60 odstotkov od približno 7500 satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, in je pomagal vzpostaviti povezljivost na nekaterih najtežjih mestih na svetu.
Stapljanje starodavnega z modernim
Tehnologija satelitskega interneta je bila prvič na voljo v Braziliji leta 2022, bolj oddaljena območja Amazonije pa je dosegla šele lani. Regija je bila zadnja meja spopada civilizacij, ki se je začel leta 1492, ko so Evropejci prvič začeli množično prihajati v Ameriko, s silo osvajati domorodna ljudstva in jih preplavljati s tehnologijo. Zahvaljujoč svoji gosti vegetaciji in ogromni velikosti je največji deževni gozd na svetu ostal odrezan od tega procesa vse do razcveta gume v poznem 19. stoletju. Toda v zadnjih desetletjih je zaradi različnih dobrin, predvsem nafte, lesa in zemlje za vzrejo živali, vse več izoliranih plemen prvič stopilo v stik z zunanjim svetom, nekatera prostovoljno, druga po sili. To jim je prineslo prednosti modernosti, kot sta internet in zahodna medicina. Toda nekateri so zboleli za novimi boleznimi, proti katerim nimajo imunosti, narašča pa tudi problem alkoholizma, rasizma, spolnega izkoriščanja, zasužnjevanja in pokolov.
Strah pred izgubo tradicije
Posledica tega je, da tradicionalne kulture po vsej Amazoniji zdaj uživajo kulturo zahodnega materializma. Proces je lepo viden v mestih po vsej kotlini, kjer domorodci zdaj redno uživajo v hollywoodskih akcijskih filmih, mehiških telenovelah in se navdušujejo nad angleško nogometno Premier ligo. Takšne pomisleke je izrazila 42-letna TamaSay Marubo, prva vodja plemena, ki je dejala, da jo skrbi, da bodo mladi ljudje pozabili na plemensko tradicijo, saj si želijo samo preživeti celo popoldne na svojih telefonih. Prednost interneta za ljudstvo plemena Marubo pa je, da lahko pleme zdaj pokliče takojšnjo zdravniško pomoč, namesto da bi se zanašalo na razpošiljanje radijskih signalov med vasmi, da bi dosegli oblasti. Enoque je za konec dejal, da je to "že rešilo življenja" in da jim bo na koncu "internet prinesel veliko več koristi kot škode." Voditelji so bili na koncu vseeno enotni "Brez interneta ne moremo več živeti."
