Novice Svet24

Hrvaška je leta 1999 vložila tožbo proti ZR Jugoslaviji zaradi genocida, protitožba Srbije je sledila leta 2010. Hrvaško tožbo je danes zavrnilo 15 od 17 sodnikov ICJ, medtem ko so srbsko zavrnili vsi člani sodnega senata.

Več kot 15 let po hrvaški tožbi je najvišje sodišče ZN danes ocenilo, da nad hrvaškim prebivalstvom med letoma 1991 in 1995 ni bil izveden genocid ter da Hrvaška leta 1995 med operacijo Nevihta ni imela namena fizično uničiti celotnega srbskega prebivalstva na območju nekdanje Republike Srbska krajina.

ICJ je razsodil, da so srbske sile in takratna Jugoslovanska ljudska armada (JLA) nedvomno storile vojne zločine z elementi genocida nad hrvaškim prebivalstvom v različnih delih države, a specifičnega namena genocida ni ugotovil.

Sodniki so izpostavili, da so bili zločini storjeni zaradi ustrahovanja hrvaškega prebivalstva in etničnega čiščenja določenih območij, ki so jih nameravali priključiti Srbiji. Ocenili so, da ni šlo za genocid, temveč politični načrt za nasilni pregon Hrvatov in ne za njihovo fizično uničenje.

Reuters

ICJ je poudaril, da je treba za potrditev genocida nedvoumno dokazati zločine, ki jih določa konvencija ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kot tudi obstoj namena za izvedbo genocida.

Povedali so tudi, da Srbija ne more biti odgovorna za kazniva dejanja, ki so bila storjena pred 27. aprilom 1992, ko je bila priznana ZR Jugoslavija. Srbija pa je bila pravna naslednica ZRJ.

Kot je danes še pojasnil predsednik ICJ Peter Tomka, je sodišče ugotovilo, da so se zgodili zločini nad Srbi med operacijo Nevihta, a niso imeli razsežnosti genocida.

Sodniki so zavrnili tudi navedbe iz srbske protitožbe, da je hrvaško vodstvo na brionskem srečanju pred Nevihto načrtovalo genocid nad Srbi med vojaško operacijo. Odhod več deset tisoč Srbov ni bil povezan z neposrednim namenom Hrvaške, da dokončno fizično uniči Srbe na območjih, na katerih so živeli pred Nevihto, so presodili.

Tomka je še dodal, da je ICJ zavrnil tudi zahteve Hrvaške, da ji Srbija plača vojno odškodnino.

Današnja razsodba je obvezujoča, dokončna in brez možnosti pritožbe.

Hrvaški premier Zoran Milanović je po objavi sodbe izjavil, da ni zadovoljen, ker so v Palači pravice v Haagu zavrnili hrvaško tožbo proti Srbiji zaradi genocida.

"Hrvaška tožba je, žal, zavrnjena. Genocida niso potrdili, so pa ugotovili, da so se zgodili hudi vojni zločini in etnično čiščenje," je dejal Milanović na izrednem srečanju z novinarji v Banskih dvorih.

Hrvaški premier je obenem izrazil zadovoljstvo, ker je bila zavrnjena tudi srbska protitožba.

Milanović je spomnil, da je minilo več kot 20 let od vojne, v kateri je Hrvaška zmagala, ter da država gradi svojo prihodnost v EU. Kot je dodal, Srbiji na njeni poti želi vse najboljše, a Zagreb bo vztrajal pri reševanju usode pogrešanih iz vojne kot tudi pri vrnitvi kulturne dediščine iz Srbije.

Dejal je še, da so v preteklih 15 letih, odkar so vložili tožbo proti Srbiji, storili vse, kar je bilo v njihovi moči, in da na civiliziran način sprejemajo odločitev ICJ in jo bodo spoštovali.

Tudi odhajajoči hrvaški predsednik Ivo Josipović je v izjavi za komercialno Novo TV izrazil nezadovoljstvo, ker ICJ ni ugodil hrvaški tožbi, a dodal, da je bila današnja odločitev sodišča pač eden od verjetnih scenarijev. Dejal je, da so se na Hrvaškem zavedali tveganja, da ICJ zavrne njihovo tožbo.

Kot je obenem izpostavil, je sodišče tudi potrdilo, da Hrvaška ne more biti označena kot država, ki je želela izvajati genocid.

Josipović, ki je bil tudi sam del hrvaške skupine pravnikov, ki so pripravljali tožbo proti Srbiji, je spomnil, da so v tožbi poskusili dokazati, da so bili vsi zločini, storjeni na različnih koncih Hrvaške od Vukovarja do Dubrovnika, del enotnega namena izvedbe genocida s strani srbskega agresorja, a sodišče je na koncu sprejelo "konservativno" stališče glede genocida.

Razočaranja niso skrivali niti hrvaški vojni veterani, ki so med drugim ocenili, da ICJ izvaja politiko poenotenja žrtve in napadalca. Nekateri so obtožili vlado, da je bila tožba slabo pripravljena. Ocenili so še, da je vprašanje pogrešanih oseb treba urediti, preden bo Srbija vstopila v EU.

Medtem je srbski predsednik Tomislav Nikolić ocenil, da sodba ni izpolnila srbskih pričakovanj, ko gre za odgovornost Hrvaške za genocid nad Srbi. Nikolić je poudaril, da je današnja sodba velikega pomena za Srbijo in srbski narod, ker je spremenila uveljavljene stereotipe mednarodne skupnosti o dogodkih med vojno 1991-1995 na območju nekdanje SFRJ.

Kot je pojasnil, je ICJ sklenil, da Hrvaški ni uspelo dokazati genocidnega namena srbske strani, obenem pa je najvišje sodišče ZN potrdilo, da so bili med hrvaško vojaško operacijo Nevihta leta 1995 storjeni množični zločini nad Srbi.

Spomnil je, da državi nista uspeli po diplomatski poti umakniti medsebojnih tožb za genocid, ker "ni bilo razumevanja na hrvaški strani".

Srbski pravosodni minister Selaković je poudaril, da ni razloga za nezadovoljstvo Srbije, ker je prvič pred kakšnim mednarodnim sodiščem potrjeno, da so bili med Nevihto storjeni zločini.

Razloge za zadovoljstvo vidi tudi v tem, da je sodišče zavrnilo hrvaško tožbo ter ugotovilo, da Srbija ni storila genocida. Pozdravil je tudi dobro voljo Srbije pri prizadevanjih za reševanje usode pogrešanih hrvaških državljanov.

ICJ Den Haag

Reuters