Sergia Mattarello, sicer prvega Sicilijanca na mestu predsednika republike, je predlagal predsednik vlade Matteo Renzi, ki mu je po mnenju italijanskih političnih analitikov uspelo ubiti dve muhi na en mah. Discipliniral je lastno Demokratsko stranko in »uničil« desnico na čelu s Silviem Berlusconijem, s katero je pred meseci sklenil politični sporazum imenoval Pakt iz Nazarena.
V soboto je Mattarella, sicer ustavni pravnik, postal dvanajsti predsednik povojne Italije. V četrtem krogu glasovanja v parlamentu je od 1009 elektorskih glasov prejel malo manj kot dve tretjini, 665 glasov. Mattarella je izid glasovanja v hramu demokracije spremljal v toplini svojega doma in družine, takoj po izidu glasovanja pa se je odpravil do Ardeatinskih jam, kjer so nacisti marca 1944 pobili 335 civilistov, s čimer je poslal močno sporočilo italijanskim politikom in prebivalcem.
Mattarella se je rodil leta 1941 na Siciliji v politično zelo dejavni družini. Njegov oče Bernardo je bil v povojnem obdobju eden ključnih politikov Krščanske demokracije (DC) in je večkrat služil kot minister v vladi. Obrat v njegovem življenju se je zgodil takoj po novem letu 1980, ko so člani mafijske družbe Cosa Nostra v središču Palerma ubili njegovega brata in takratnega predsednika dežele Sicilija Piersantija Mattarello. Po tem krvavem dogodku se je novi italijanski predsednik odločil, da stopi v politiko in življenje posveti boju proti organiziranemu kriminalu, ki je še danes rakava rana Italije. Med svojo politično kariero je bil večkrat poslanec v parlamentu in minister, znan pa je po tem, da je leta 1990 odstopil kot minister, saj je nasprotoval zakonu, ki je na odločilen način omogočil nastanek medijskega imperija Silvia Berlusconija. In od takrat naprej je postal eden njegovih najostrejših nasprotnikov.
Mattarella bo kot predsednik prisegel danes, v redkih izjavah, ki jih je dal po izvolitvi, je poudaril potrebo po novi politiki in napovedal, da bo storil vse, da se ublažijo razprtije med Italijani. Čeprav je vloga predsednika v Italiji predvsem predstavniška, ima moč, da razpusti enega ali oba domova parlamenta, zavrne zakone in jih vrne v ponovno glasovanje ter razpiše predčasne volitve.
