Črna kronika

Heker Iserdo pred višjimi sodniki

mr
3. 2. 2015, 16.54
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Usoda Matjaža Škorjanca, ki naj bi s prodajo zlonamerne računalniške kode po vsem svetu z izjemo Severne Koreje in Zahodne Sahare okužil na milijone računalnikov ter povzročil več deset milijonov evrov škode, je v rokah mariborskih višjih sodnikov.

STA

Škorjanc je bil decembra 2013 na mariborskem okrožnem sodišču obsojen na štiri leta in 10 mesecev zapora, plačilo stranske denarne kazni v višini 3000 evrov ter vrnitev nezakonito pridobljenega premoženja v višini nekaj manj kot 115 tisoč evrov.

Računalniški mojster je bil spoznan za krivega izdelave zlonamerne računalniške kode butterfly bot, pomoči pri nezakonitem početju in pranja denarja. Soobtoženo Nušo Čoh, gre za nekdanje hekerjevo dekle, pa so sodniki na prvi stopnji spoznali za krivo pranja denarja in ji odmerili osem mesecev pogojnega zapora.

Škorjanc in Čohova sta se na obsodilno sodbo pritožila, oba vztrajata, da sta nedolžna, pritožbo pa je vložilo tudi tožilstvo, ki je za obdolženca zahtevalo nekoliko ostrejše kazni. In sicer za Škorjanca sedem let in šest mesecev zapora in plačilo 10.000 evrov stranske denarne kazni, za Čohovo pa naj bi bila primerna 18-mesečna pogojna zaporna kazen. Odločitev višjega sodišča bo vpletenim vročena pisno, predvidoma čez mesec dni.

Naj spomnimo, da so Škorjanca prijeli oktobra 2011, pri prijetju pa je sodeloval tudi ameriški zvezni preiskovalni urad FBI. Na sojenju, ki je trajalo kar poldrugo leto, je med drugim pričal tudi agent FBI Jeff Collins. Ta je namreč s Škorjancem, ki se mu je predstavil kot Iserdo, navezal stik in od njega kupil zlonamerno kodo. Program so sicer kupci po navedbah tožilstva uporabljali kot »orodje« za opravljanje kaznivih dejanj, kot je kraja uporabniških imen in gesel, bančnih podatkov ter drugih osebnih informacij. Nekdanji študent medicine iz Orehove vasi, ki se je pozneje preselil v Maribor in se preusmeril na študij računalništva in informatike, pa je zlikovcem pri tem svetoval in dajal navodila za uporabo.

V obtožnici sicer beremo, da je Škorjanc zlonamerno kodo prodal najmanj 223-krat in zaslužil 114.451 evrov, medtem ko škodo, ki jo je program povzročil po vsem svetu z izjemo Severne Koreje in Zahodne Sahare, ocenjujejo na več deset milijonov evrov. Iserdovi najbolj razvpiti stranki sta bila po navedbah tožilstva Španca Ferencio Ruiz in Juan Rios. Imenovana sta Škorjančeve programe upravljala z botnetom, imenovanim Mariposa, s katerim sta januarja 2010 izpeljala dva napada na računalniške sisteme v Kanadi in povzročila večmilijonsko škodo. Afera Mariposa je sicer odmevala po vsem svetu.

Soobtožena Čohova pa je po prepričanju tožilstva pri vsem tem nastopala kot slamnati mož, saj je na svoje ime prejemala denar od prodaje zlonamerne kode in ga izročala Škorjancu. Tožilci trdijo, da je opravila 227 dvigov v povprečju po 500 evrov.