Zanje je bil januarja vzpostavljen program Jamstvo za mlade, ki že daje rezultate. Število registriranih brezposelnih mladih je upadlo, a je kljub temu še vedno zelo visoko. Ukrepi se bodo nadaljevali.
Mladi so se po izbruhu finančne in gospodarske krize znašli med tistimi, ki so prvi izgubili zaposlitev. Delodajalci so namreč začeli zniževati število zaposlenih predvsem pri skupinah, ki so delale v fleksibilnih in prekernih oblikah (takšnih brez varnosti v obliki pogodbe za določen ali nedoločen čas) zaposlitve, najpogosteje pa so bili to mladi, so za STA poudarili na Zavodu RS za zaposlovanje. Mladi se pogosteje zaposlujejo v storitvenih dejavnostih, te pa v zadnjih letih manj zaposlujejo, predvsem zaradi vpliva krize oziroma javnofinančnih omejitev, pojasnjujejo na zavodu.
Starostno segmentacijo, torej privilegiran položaj določene starostne skupine na trgu dela, naj bi dodatno zmanjšale najnovejše spremembe na področju študentskega dela, ki ga po stroških izenačujejo z ostalimi oblikami dela.
Vlada je za reševanje te problematike sprejela niz ukrepov, med ostalimi programe Prvi izziv, Jamstvo za mlade in Formalno izobraževanje. Za najuspešnejši ukrep se je izkazala oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za socialno varnost in program Usposabljanje na delovnem mestu. Samo prek prvega je v devetih mesecih letos zaposlitev za nedoločen čas dobilo 2438 mladih.
Vlada v prihodnje načrtuje še več programov za zaposlovanje mladih. »Če upoštevamo sredstva, ki so na voljo vsem brezposelnim, je treba poudariti, da je za mlade namenjenih več sredstev kot za vse ostale brezposelne skupaj. Mladi so vsekakor prioritetna ciljna skupina na trgu dela, ki ji namenjamo posebno pozornost pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, vendar pa pri tem ne smemo zanemariti tudi drugih skupin brezposelnih, ki so prav tako ali pa mogoče še bolj potrebni pomoči pri iskanju zaposlitve,« so opozorili na ministrstvu.
Starostno segmentacijo, torej privilegiran položaj določene starostne skupine na trgu dela, naj bi dodatno zmanjšale najnovejše spremembe na področju študentskega dela, ki ga po stroških izenačujejo z ostalimi oblikami dela.
