Trajekt, ki je plul iz grškega Patrasa v italijansko Ancono in na katerem je bilo skupno 478 potnikov in članov posadke, je kot zadnji zapustil kapitan ladje Argillio Gaicomazzi. Trajekt je zapustil ob 14.50, nekaj več kot 36 ur kasneje, ko je zaradi požara poklical na pomoč, poročajo tuje tiskovne agencije.
Požar na ladji so sicer ukrotili, a je močno poškodovana. Ognjeni zublji so ji tudi onesposobili sistem za krmarjenje. Zdaj je pod nadzorom italijanske obalne straže, ki jo skuša odvleči v pristanišče. Prvi poskus se je sicer izjalovil, saj se je vlečna jeklenica sredi razburkanega morja in orkanskega vetra strgala, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.
Požar je izbruhnil, ko je bil trajekt nekaj deset kilometrov od obale grškega Krfa. Vzrok požara še ni znan, ognjeni zublji pa naj bi se po ladji širili iz garažnega prostora.
Prestrašeni potniki in člani posadke so se sredi gostega dima večinoma zatekli na palubo, od koder so jih postopoma evakuirali na bližnja plovila, ki so se odzvala na klic na pomoč. Pri reševanju, ki je potekalo tudi ponoči in ki sta ga vseskozi močno ovirala slabo vreme in dim, so sodelovali tudi grški in italijanski helikopterji.
Danes so iz vode potegnili šest trupel, še en moški je umrl v nedeljo, kmalu potem ko so ga potegnili iz vode. Med žrtvami naj bi bil sicer večinoma grški državljani in en Armenec, dveh pa zaenkrat še niso mogli identificirati, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Rešene potnike so večinoma prepeljali v italijansko mesto Bari. Kakih 60 grških potnikov pa naj bi danes popoldne že prepeljali v domovino, še poroča APA.
Potniki, ki so preživeli reševanje, sicer opisujejo, da je bilo vse skupaj precej kaotično, posadka naj bi bila slabo pripravljena, na ladji pa naj tudi ne bi bilo dovolj reševalnih čolnov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Nismo vedeli, kaj naj naredimo. Posadka ni imela pojma, kako spraviti ljudi z ladje," je novinarjem povedal eden prvih potnikov z Norman Atlantica, ki so prispeli v Bari. "Reševalni čolni niso delovali. Le eden je bil v vodi in nobenega od članov posadke ni bilo tam, da bi pomagal ljudem," je še dodal.
Poleg tega je bilo 24 ur po izbruhu požara na ladji še vedno več kot 200 ljudi, ki so na pomoč čakali na palubi, sredi visokih valov, močnega dežja in vetra.
Kljub temu pa rešeni potniki razen manjše podhladitve niso utrpeli drugih poškodb. Zdravniki jim nudijo predvsem psihološko pomoč, še poroča AFP.
Kaotičnost reševanja je po koncu reševalne operacije posredno priznal tudi grški minister za trgovsko mornarico Miltiades Varvisiotis, a kot je opozoril, je bilo to predvsem zaradi izjemnih vremenskih razmer, saj so se ladje, ki so hitele na pomoč, zelo težko približale. "Reševalna akcija je bila ena najbolj težavnih doslej zaradi razburkanega morja, močnega deževja in močnega vetra," je poudaril.
Po drugi strani pa je italijanski premier Matteo Renzi danes za reševanje potnikov že pohvalil 62-letnega kapitana Gaicomazzija in celotno posadko Norman Atlantica. Pohvalil je tudi prizadevanja italijanske obalne straže in mornarice, še poroča APA.
Kapitan Gaicomazzi, po rodu Italijan iz La Spezie, ki je v skladu s pomorsko tradicijo kot zadnji zapustil ladjo, medtem prejema pohvale in izraze spoštovanja tudi z drugih strani, mediji pa njegovo dejanje "kapitana pogumnega" že primerjajo z drugim italijanskim "kapitanom strahopetcem" - Francescom Schettinom, ki je še sredi reševanja pobegnil s križarke Coste Concordie, ko je januarja 2012 nasedla pred obalo in pri čemer je umrlo 32 ljudi.
So pa medtem italijanske oblasti v povezavi z nesrečo pridržale dva člana posadke Norman Atlantica, ki so ju prepeljali v bolnišnico v italijanskem mestu Lecce. Gre za Italijana in Grka, še navaja APA.
Italijanski lastnik trajekta Carlo Visentini je medtem že napovedal, da bo polno sodeloval v preiskavi, ki jo je že odprlo tožilstvo v Bariju. Zatrdil pa je, da je ladja, ki jo je dal v najem grškemu ladjarju ANEK, opravila vse tehnične preglede, med njimi tudi pregled požarnih vrat, ki je bil opravljen 19. decembra, še poroča AFP.
