Profimedia

Tvegana poteza, glede na to, da se je moral zadnji francoski premier, ki je poskušal nekaj podobnega, predčasno posloviti s položaja. To se je zgodilo leta 2003, ko je bil francoski premier Jean-Pierre Raffarin.

Bayrou, ki od začetka leta stoji na čelu zelo trhle koalicije in se bori za politični obstanek, je v torek naznanil vrsto ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in državnega dolga. Gre za ukrepe, skupno težke kar 43,8 milijard evrov.

»Celoten narod mora več delati, proizvajati, da se poveča splošna nacionalna aktivnost skozi leto in izboljša francoska situacija. Zato predlagam ukinitev dveh dela prostih dni,« je včeraj sporočil javnosti.

Bayrou je po poročanju tiskovne agencije Reuters od decembra, ko se je po posredovanju francoskega predsednika Emmanuela Macrona zavihtel na položaj premierja, preživel že osem poskusov strmoglavljenja njegove vlade. V naslednjih mesecih pa je pričakovati še več glasovanj o nezaupnici njegovi vladi. Njegova usoda je v veliki meri v rokah skrajno desnega Nacionalnega zbora, največje parlamentarne stranke, ki jo vodi Marine Le Pen. Slednja je že napovedala, da bodo vložili predlog nezaupnice, če Bayrou ne bo spremenil svojih načrtov. Da bi premierja odstranili, bi se sicer morali skrajno desni poslanci povezati z levico, kjer pa so tudi nakazali, da bi bili v kaj takega pripravljeni.

Glede predloga ukinitve dela prostih dni se je danes oglasila tudi francoska ministrica za delo Astrid Panosyan-Bouvet, ki je dejala, bi »v zameno« za dva dodatna delovna dneva od delodajalcev zahtevali »prispevek,« a več pojasnil, za kakšen »prispevek« bi šlo, ni podala.