Analiza trga dela v Sloveniji: to je 15 poklicev, pri katerih je pomanjkanje delovne sile kritično

V Sloveniji je trenutno na voljo več kot 4200 delovnih mest, med vsemi pa je vsaj 15 poklicev, kjer je pomanjkanje delovne sile kritično. Po pričakovanjih je največje povpraševanje v zdravstvu, a tudi javna uprava ne zaostaja veliko. Še vedno pa ne vemo, kje najti kuharje, skladiščnike, voznike tovornjakov ali natakarje.

Na zavodu za zaposlovanje, ki ima enega največjih portalov s ponudbo delovnih mest, čeprav teh seveda ne manjka, delodajalci iščejo celo vrsto ljudi različnih poklicev in znanj.

Zanimive so tudi analize trga delovne sile, predvsem napovedi, kam se bo trg razvijal in po katerih poklicih bo največ povpraševanja. Za leto 2025 so tako analizirali 170 poklicnih skupin in ugotovili, da bo letos na ravni Slovenije 93 poklicev s primanjkljajem kadra, ko bodo potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela; 58 poklicev naj bi bilo v tako imenovanem ravnovesju med potrebami delodajalcev in ponudbo na trgu dela, za 19 poklicev pa so ugotovili, da bodo imeli presežek kadra na trgu.

Zdravstvo je rdeča nit težav

"Zadnja raziskava poklicnega barometra kaže, da bo predvideni presežek še naprej na področju arhitektov, grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, filozofov, umetniških ustvarjalcev, pa tudi fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov," so zapisali na zavodu, "še naprej pa bomo imeli premalo različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih."

Kot rdeča nit se skozi trg delovne sile vleče pomanjkanje različnih poklicev v zdravstvu. Zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti, tudi osebni asistenti, socialni oskrbovalci ter različne skupine strokovnjakov, sledijo jim inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarji, strokovnjaki za računovodstvo in revizijo. Vsi ti bodo v prihodnje lažje našli delo, saj jih je preprosto premalo.

Poklicni barometer kaže, da primanjkuje tudi delovne sile v gostinstvu (kuharji, natakarji) ter pri voznikih težkih tovornjakov, kar potrjuje trenutno stanje na trgu dela.

Če pogledamo po Sloveniji, največ poklicev primanjkuje v Območnih službah Kranj, Trbovlje in Nova Gorica. Pri vseh gre za več kot sto poklicnih skupin, v katerih se tudi za letos predvideva primanjkljaj.

Ni težava le pomanjkanje spretnosti in znanj, delavcev preprosto ni dovolj.

Razmere se z leti ne spreminjajo

Na drugi strani je presežek delavcev. Teh naj bi bilo v prihodnje največ v Novem mestu, Ptuju, Sevnici in Kranju, v vseh je v presežku 35 ali več poklicnih skupin.

Sicer med ocenjevanimi poklici ni zaznati posebnih preskokov ali premikov glede na minula leta. Tudi razmerje med presežkom in primanjkljajem poklicev je zelo podobno. Le za nekatere so še lani ugotovili, da naj bi se znašli v ravnovesju, torej da bo na trgu ravno toliko delavcev, kot jih industrija potrebuje, a se to ni zgodilo.

Poklicne skupine inženirjev elektronike, tehnikov za fiziko, kemijo, tehnikov za elektroniko, hotelskih receptorjev, gasilcev ter kurirjev, dostavljavcev – vseh teh poklicev primanjkuje.

So pa zato iz primanjkljaja v ravnovesje prešli inženirji kemije in živilstva, strokovnjaki za logistiko in tehnologijo prometa, finančni analitiki, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov ter odvetniki.
Iz presežka v ravnovesje so oziroma bodo prešli strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje, komercialni zastopniki za prodajo, nabavni referenti, posredniki za zaposlovanje, kozmetiki, uradniki v statistiki, financah in zavarovalništvu.

Od ravnovesja smo še daleč

Najboljše stanje je seveda ravnovesje, a tukaj smo v Sloveniji za skoraj še enkrat »prekratki« glede na število poklicev v primanjkljaju. Najbolj sta ponudba in povpraševanje uravnovešena v Območnih službah Murska Sobota, Sevnica in Ptuj. "V vseh treh območnih službah je v več kot 70 poklicnih skupinah za naslednje leto predvideno ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela," dodajajo na zavodu za zaposlovanje.

Sicer je veliko več razlogov za primanjkljaj delavcev njihovo premajhno število, manj pa je pomanjkanje spretnosti in znanj. Primanjkljaj je torej velik problem, s katerim se sooča slovensko gospodarstvo.

Na dan je pri nas v ponudbi več kot 4200 delovnih mest, a pogoji dela ponekod niso rožnati.

Dva razloga za primanjkljaj delavcev

Zanimivosti

Ob 23-letnici v Citypark prihajata ekskluzivni modni znamki

Primanjkljaj zaradi pomanjkanja spretnosti in znanj, ko kader sicer obstaja, a je premalo usposobljen (nima ustreznih znanj, kompetenc, veščin, izpitov, licenc), ali pa strukturni dejavniki (starost, invalidnost, dolgotrajna brezposelnost) vplivajo na nezaposljivost kandidatov, ki so na trgu dela. Med najbolj kritičnimi poklici so zaradi tega strokovnjaki za računovodstvo in revizijo, mehaniki ter mizarji in krojači, šiviljci ali usnjarji.

Kot drugi razlog navajajo pomanjkanje delovne sile, ko kandidatov za tovrstna delovna mesta ni oziroma jih delovne razmere, od plače, neugodnega delovnega časa do težkega fizičnega dela, odvračajo od tega, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih. Slednji razlog je tudi veliko bolj prisoten pri nas.

Na portalu zavoda za zaposlovanje smo našli nekaj zanimivih podatkov. Med poklici, ki jih trenutno najbolj iščejo, smo jih našli 15. Kot pričakovano je na prvem mestu poklic zdravstvenika, sem spadajo tudi medicinske sestre ali višji medicinski tehnik. Teh so pred dnevom iskali kar 1700, največ v osrednji Sloveniji.

Pri zdravstvenih tehnikih smo našli 518 iskanj. Največ v osrednji Sloveniji (217) in na Gorenjskem (65), zastopanih je vseh 12 regij, ki jih navaja zavod za zaposlovanje, čistilec prostorov, pri katerem je bilo 116 iskanj, od podjetij do šol ali domov za upokojene, zastopane vse regije, največ jih iščejo v osrednji Sloveniji (36) in obalno-kraški s 15 ponudbami.

Seznam iskanih delavcev je zelo dolg

Verjeli ali ne, iščejo pa kar 608 strokovnjakov za sistemske rešitve in razvojne projekte v javni upravi. To so razni svetovalci ali sekretarji na različnih ministrstvih, direktoratih, komisijah, zavodih, občinah in še bi lahko naštevali.

Vroč poklic je tudi natakar ali pomoč v recepciji, teh iščejo 82 prek zavoda, največ v osrednji Sloveniji, savinjski ter obalno-kraški regiji.

Trenutno primanjkuje vsaj 50 bolničarjev oziroma bolničark in negovalk v socialnovarstvenem zavodu, daleč največ (15) v osrednji Sloveniji ter na Gorenjskem.

Iščejo tudi 80 osebnih asistentov za osebe z oviranostmi, tudi teh (21) v osrednji Sloveniji, zastopane pa so vse regije.

Če ste kuhar, imate tudi dobre možnosti za zaposlitev. Trenutno iščejo na zavodu 103 kuharje, v šolah, domovih za starejše, gostilnah ali bolnišnicah. Daleč največ v osrednji Sloveniji (30) ter v obalno-kraški in gorenjski regiji.

Pismonoša je tudi eden od poklicev, ki jih primanjkuje, iščejo jih 40, največ v osrednji Sloveniji (16), na Gorenjskem in jugovzhodu države pa šest.

Trenutno primanjkuje tudi najmanj 147 voznikov tovornjakov, ti so že dolgo na seznamu najbolj iskanih. Največ, 43, jih primanjkuje v osrednji Sloveniji, veliko tudi v savinjski (21) ter podravski (17) regiji.

Tudi prodajalcev primanjkuje, vsaj 93, in kot je to že običajno, največ v osrednji Sloveniji (25) ter Podravju (17).

Zdravstvo je ena naših večjih težav na različnih področjih.

Od zdravnika do skladiščnika

Kakšno je stanje v slovenskem zdravstvu, govori tudi podatek, da nam poleg drugega zdravstvenega osebja primanjkuje še 42 zdravnikov družinske medicine po zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji, najbolj bi jih potrebovali v jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski regiji.

Iščejo tudi 108 skladiščnikov, pri čemer je logistika še vedno zelo pomemben del slovenskega gospodarstva, ki pa ne najde dovolj delavcev. Največ, 37, ki jih iščejo podjetja v osrednji Sloveniji, veliko tudi v podravski in savinjski regiji.

Iščejo še 47 varnostnikov in 59 računovodij, največ jih primanjkuje v osrednji Sloveniji.