Vzemimo za primer Slovensko Bistrico. Na tem območju so namreč dolgoprstneži v začetku leta v slabem tednu dni iz trgovin ukradli za slabih 600 evrov izdelkov. Gre za suhomesnate izdelke, alkoholne pijače in drugo. Trgovci ne želijo ugibati, ali so razlog naraščajočemu trendu kaznivih dejanj vse višje cene, le iz Tuša so odgovorili: »Obseg kraj se poveča v slabših gospodarskih razmerah.«
V zadnjih treh letih število tatvin počasi narašča. »Posledica naraščanja števila obravnavanih kaznivih dejanj tatvin je posledica obračanja trenda večletnega padanja števila obravnavanih primerov,« opažajo na Policiji. Najmanj primerov tatvin so obravnavali leta 2020 in 2021, ko so veljali dodatni omejevalni ukrepi proti širjenju epidemije kovid, sicer pa so leta 2022 zabeležili 3.611 tatvin, leto kasneje 4.935, lani že 5.101 tatvino, kar pomeni nekje 17 tatvin dnevno. Glavnina osumljenih storilcev je moških, izstopa tudi starost nepridipravov. Skoraj polovica moških tatov, to je okrog 1.300, je bilo starih med 24 in 44 let, torej v starosti, ko naj bi bil človek najbolj delovno produktiven.
Vse večja inovativnost tatov
Pomanjkanje delovne produktivnosti pa očitno storilci nadomestijo z inovativnostjo. »Storilci uporabljajo posebne prirejene vrečke z več predali, prirejena oblačila za skrivanje odtujenih predmetov. V preteklosti smo občasno zaznali tudi organizirane skupine storilcev kaznivih dejanj tatvin v trgovinah, ki so predvsem s pomočjo prirejenih torb, ki onemogočijo elektronska varovala, izvrševali serije kaznivih dejanj. V večini primerov je šlo za državljane vzhodnoevropskih držav. Storilci skozi leta spreminjajo načine izvrševanja in se predvsem prilagajajo varnostnim ukrepom,« so dejali na Policiji. Nepridipravi najpogosteje delujejo v živilskih in kozmetičnih trgovinah, tatvine v trgovinah z oblačili so redkejše. Artikli, ki so najpogosteje tarča nepridipravov, so prehrambni artikli, alkohol, kozmetični izdelki in oblačila. Tatvine v trgovinah se pojavljajo konstantno skozi celo leto. Nekoliko več jih je v času pred novim letom in večjimi prazniki, še povzemajo značilnosti tatvin na Policiji.
Denarna kazen ali zapor do enega leta
Organi pregona vsak primer tatvine v trgovinah obravnavajo kot kaznivo dejanje v skladu s kazenskim zakonikom. Za kaznivo dejanje tatvine, kjer si je storilec hotel prilastiti stvar majhne vrednosti, je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Majhna vrednost je po določilih Kazenskega zakonika vrednost ali nastala škoda v višini do 500 evrov. Če je bila vrednost ukradene stvari večja, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. »V veliki večini primerov trgovine pošiljajo pisne prijave o že izvršenih tatvinah artiklov. Velikokrat se prilagajo fotografije in posnetki storilcev, s katerimi poskušamo izslediti storilca. Delež tatvin zaznajo in prijavijo varnostniki, ki izvajajo naloge varovanja. V vsakem primeru, ko varnostnik prime storilca tatvine, pride policija na kraj dejanja in izvede nadaljnji postopek. Če je tatvina majhne vrednosti, potrebuje v nadaljevanju policija predlog za pregon kaznivega dejanja, v nasprotnem primeru nimamo podlage za podajo kazenske ovadbe zoper storilca,« so še pojasnili na Policiji, kjer jim uspe preiskati nekaj več kot 60 % kaznivih dejanj.
Varnostne službe, varovala, kamere
O izkušnjah z nepridipravi smo povprašali tudi trgovce. Iz trgovske verige Lidl Slovenija so odgovorili, da letno beležijo nekaj sto primerov tatvin predmetov manjše vrednosti. »Odtujeno blago zajema prehrambne kot tudi neprehrambne izdelke. Izbrane izdelke (na primer alkoholne pijače z višjo stopnjo alkohola) zaščitimo s posebnimi fizičnimi varovali, prav tako pa so z nevidnimi varovali zaščiteni tudi nekateri drugi prehrambni in neprehrambni izdelki – za katere izdelke gre, vam iz razumljivih razlogov ne moremo razkriti.« Dodali so, da so zaposleni seznanjeni, kako naj ravnajo v primeru tatvin, dodatno pa si pomagajo z varnostnimi službami in varnostnimi kamerami. »Vsako tatvino vzamemo skrajno resno in vsako tovrstno kaznivo dejanje prijavimo policiji, s katero uspešno sodelujemo.« V Hoferju za varnost kupcev in blaga skrbijo z varnostnimi kamerami, varnostno službo, senzorji na vhodih in izhodih trgovin ter varovali izdelkov. »Letno zabeležimo tatvine najrazličnejših predmetov, med katerimi so najpogostejša oblačila, suhomesni izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, alkohol, čokolade in kozmetika. Skladno s predpisi smo primorani vsako tatvino prijaviti pristojnim organom.«
V Sparu, ki so vsaj na našem območju vidno razširili mrežo prodajaln, ne beležijo velikega števila tatvin, so dejali. »Na splošno pa varujemo izdelke višjega cenovnega razreda in tiste, ki so bili v preteklosti že kdaj odtujeni. To so zlasti gospodinjski in elektronski pripomočki, pralni praški znanih blagovnih znamk, kozmetika višjega cenovnega razreda, bižuterija, sladkarije, ribje konzerve in žgane pijače, varujemo pa tudi suhomesne izdelke. V poslovnih enotah Spar in Interspar imamo sklenjene pogodbe z varnostnimi službami, ki zagotavljajo fizično varovanje in v primeru kraje postopajo skladno s pooblastili, ki jih določa Zakon o zasebnem varovanju.«
»Obseg kraj se poveča v slabših gospodarskih razmerah«
Enako kot drugi trgovci tudi v Tušu opažajo, da so za kradljivce najbolj privlačne ribje konzerve, kava in suhomesni izdelki. »Tovrstne primere običajno opazijo zaposleni v trgovinah, ki imajo navodilo, naj se ne izpostavljajo pri preprečevanju kraj, saj je njihova varnost na prvem mestu. O sumih kaznivih dejanj obvestijo našo službo, ki skrbi za varnost v trgovinah. Ta zbere ustrezne dokaze in obvesti pristojne organe, torej Policijo. Opažamo pa, da se obseg kraj običajno poveča v slabših gospodarskih razmerah.«
