Preverili smo, koliko časa sicer zdržijo funkcionarji na svojih položajih ob razkritih nepravilnostih ali aferah.
Najbolj odmevni odstopi
Samo v času vlade Roberta Goloba se je nabralo že precej odmevnih odstopov ali razrešitev direktorjev. Zadnji najbolj odmeven je bil seveda odstop generalnega direktorja Policije Senada Jušića, ki se je zlomil pod obtožbami, povezanih z neurejenimi razmerami v Centru za varovanje in zaščito. Že vse od njegovega imenovanja pa se je otepal očitkov, da ni izpolnjeval pogojev za imenovanje na mesto šefa Policije. Ključen pri odstopu pa je bil pritisk strank Levica in SD na notranjega ministra Boštjan Poklukarja pred glasovanjem o ministrovi interpelaciji.
Še eden najbolj odmevnih primerov odstopa, pa je bil odstop predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka. Najprej je POP TV razkrila posnetek, v katerem Rok Snežič prejema 5000 evrov. Kot je tedaj povedal žvižgač, naj bi šlo za podkupnino za posel z Darsom. Sam naj bi Snežiču plačal za 90.000 evrov podkupnin. Kasneje pa so se Hajdinjaka zgrnili tudi očitki o sumu kartelnega dogovarjanja pri oddajanju posla avtovleke pokvarjenih ali ponesrečenih tovornih vozil z avtocest ter domnevno favoriziranje enega od ponudnikov. Hajdinjaku so predvsem očitali, da je za težavo vedel, vendar ni ukrepal. Po dobrih 14 dneh zavračanja očitkov pa je Hajdinjak naposled odstopil.
Afere v zdravstvu
Zapleti pri širitvi mariborske onkologije pa so odnesli direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaža Pliberška. Zapletlo se je pri odkupu stanovanj na Masarykovi ulici 24 in 26. Ker se lastniki nepremičnin niso strinjali z odkupnimi cenami, se je gradnja onkološkega oddelka celo zaustavila. Ko je ministrica Prevolnik Rupel ugotovila, da postopki niso potekali optimalno, je Pliberšek prinesel odstopno izjavo.
Nepregledne vrste za vpis k novi družinski zdravnici v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica pa so terjale odstop direktorice zdravstvenega doma Urške Sedmak. Posnetki dolge vrste so sprožili prepir med vlado in lokalnimi oblastmi, kdo je kriv, za tako dolgo vrsto. Direktorica je ves čas zatrjevala, da je bilo pri vpisu vse v redu. Je pa tudi župan, kot predstavnik ustanovitelja, ugotovil, da bi se vpis lahko uredilo na boljši način. Po treh tednih je direktorica Urška Sedmak brez obrazložitve svetu zavoda podala odstopno izjavo.
Zaradi pomanjkanja zdravnikov je odstopil tudi direktor zdravstvenega doma Lenart v Slovenskih goricah Jožef Kramberger. Ko je čez noč izgubil dve zdravnici, so župani od njega zahtevali pojasnila. Kramberger pa se je odločil, da sam ne bo reševal težav in je odstopil.
Vihar zaradi omrežnine
Najbolj burno dogajanje je v zadnjem času okoli Agencije za energijo, ki ga je sprožil nov sistem obračunavanja omrežnin. Vlada je člane sveta agencije pozvala k odstopu, vendar sta odstopila le dva, ostali trije pa so stopili v bran direktorici agencije Duški Godina. Zaradi pozivov članom sveta naj odstopijo, pa je vlada celo dobila opozorilo iz Evropske komisije, da bi pri lahko šlo za političlno vplivanje na neodvisen organ.
Priprave na frankfurtski sejem
Priprave na frankfurtski knjižni sejem, kjer je bila Slovenija osrednja častna gostja, so minile v zahtevah po odstopu Dimitrija Rupla, ki je takrat vodil Javno agencijo za knjigo. Dvomi o njegovih kompetencah so se v splošni in strokovni javnosti pojavili že ob samem imenovanju, nato pa se z nadaljevanjem priprav na frankfurtsko gostovanje stopnjevali. Po dolgotrajnih pritiskih je Rupel odstopil sam.
Očitki se jih ne dotaknejo
Ena izmed tistih, ki so vztrajali na položaju, kljub mnogim očitkom o nepravilnostih je bila direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. Vztrajno je zavračala očitke o netransparentnem delovanju in skrivanju cenikov. Med drugim naj bi prostore v najem oddajali v zameno za donirane knjige, so poročali nekateri mediji. Cetinski je imela sicer ves čas podporo sveta zavoda in strokovnega sveta, vendar kljub temu ni bila imenovana za nov mandat na vrh ene najbolj pomembnih kulturnih ustanov v državi.
Tudi direktorja ljubljanske psihiatrične klinike Bojana Zalarja stalni očitki o neprimerni obravnavi pacientov ne prisilijo k odstopu. Zalar vse očitke stalno zavrača, tudi z neprimernimi izjavami, ki so močno razburile javnost. Vlada je celo zamenjala več članov sveta, vendar se je Zalar kljub temu obdržal na položaju.
Najbolj razvpiti
Sicer pa je tudi kratka slovenska zgodovina polna odmevnih odstopov, očitno pa je, da so le malokateri funkcionarji večni. Zaradi afer so padali generalni direktorji policije, agencij in drugih javnih ustanov. Eden bolj razvpitih primerov je bil nekdanji direktor Agencije za varnost v prometu Igor Velov, ki se je pijan vozil službeno vozilo in ga pri tem poškodoval. Velova je razrešila tedanja vlada Marjan Šarca na pobudo sveta agencije.
Dolgo časa se je vlekla tudi afera zaradi ugotovljene nepravilnosti v dveh postopkih, ki jih je Arso vodil v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev. Direktor ARSA Joško Knez je odstopil, ko je komisija za notranji nadzor ugotovila, da so bili sumi o nepravilnostih utemeljeni.
