Prebivalstvo v Sloveniji se v povprečju stara, in to zelo hitro. Povečuje se namreč število prebivalcev, ki presegajo 65 let. V prihodnjih 35 letih naj bi se delež toliko starih skoraj podvojil, na skoraj 30 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Zato je razumljivo, da se bo v prihodnje povečeval tudi delež starejših za volanom.
Sicer starostna meja za vstop v kategorijo starejših voznikov ni uradno določena. Na policiji navajajo, da zaradi statistike velja, da mednje spadajo tisti, ki so dopolnili 64 let. Gre za zelo različno skupino voznikov, med katerimi so nekateri izjemno vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine. Seveda pa je tudi precej takšnih, ki jim zaradi upadanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti sedenje za volanom že lahko povzroča manjše ali večje težave.
V Sloveniji je bilo konec decembra lani sicer 1.358.000 lastnikov vozniškega dovoljenja, v zadnjih letih pa je vedno več imetnikov vozniških dovoljenj, starejših od 60 let. V letu 2023 je bilo tako v Sloveniji že dvakrat več voznikov osebnih avtomobilov, starejših od 80 let, kot v letu 2014. Konec lanskega leta smo imeli skoraj 396.000 imetnikov vozniških dovoljenj, ki so starejši od 61 let, to je skoraj tretjina od vseh imetnikov ali 29 odstotkov. In od tega jih je bilo kar 880 v skupini nad 90 let.
Starejši povzročili dobrih 16 odstotkov nesreč, a kar 19 s smrtnim izidom
V celotnem letu 2023 so bili starejši od 64 let udeleženi v 5290 prometnih nesrečah, od tega so v 2993 primerih povzročili prometno nesrečo. Po podatkih policije je umrlo 32 starejših, 221 je bilo hudo telesno poškodovanih in 903 lahko telesno poškodovani. V letošnjem letu je bilo do sredine decembra v prometnih nesrečah udeleženih 4966 starejših od 64 let, od tega so v 2680 primerih povzročili prometno nesrečo. Umrlo je 17 starejših, 229 je bilo hudo telesno poškodovanih in 839 lahko telesno poškodovanih. Delež mladih voznikov osebnih vozil kot povzročiteljev vseh prometnih nesreč pa z leti rahlo upada, naraščanje so strokovnjaki opazili v starostnih skupinah 61–70, 71–80 ter več kot 80 let.
Delež povzročiteljev vseh prometnih nesreč, pa tudi povzročiteljev smrtnih ali hudih prometnih nesreč, starih nad 65 let, se namreč zadnjih deset let povečuje. »Res pa je, da so starejši številčnejša demografska skupina, kar rezultate postavlja v drugačno luč. Starejši udeleženci v prometu imajo posebne potrebe in izzive, saj se s starostjo spreminjajo njihove fizične in kognitivne sposobnosti,« pravijo na agenciji za varnost v prometu AVP.
Izpostavljeno
Obvladajmo cvrtnik na zrak v 5 korakih
Vožnja zahteva tudi nekaj treninga
Po njihovem mnenju bi morali v prihodnje izobraževalne programe za starejše udeležence v prometu bolj usmeriti v njihovo čim lažjo udeležbo v prometu in razvijanje veščin, ki jim bodo pomagale čim dlje ostati varni v prometu, ter na spodbujanje trajnostne mobilnosti, ki bo prispevala k njihovemu zdravju in dobremu počutju. »Da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, AVP v sodelovanju z lokalnimi organizacijami vse leto izvaja projekt varne mobilnosti 'Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu', ki vključuje osvežitve znanj s področja prometnih predpisov, novosti in najpogostejših tveganj v prometu. V devetih letih se je brezplačnih delavnic udeležilo več kot 7000 starejših voznikov, starih v povprečju 70 let, ki vselej kažejo navdušenje nad osveženimi znanji in veščinami,« še pravijo na AVP, »odgovornost vseh preostalih voznikov je, da so pozorni na najranljivejše udeležence, zato pozivamo k strpnosti vseh udeležencev v prometu.« Po njihovih podatkih sta med udeleženci tega programa dve tretjini žensk, med vozniki pa je sicer več moških, saj starejše gospe manj vozijo.
Največ težav s križišči in krožišči
Med vzroki vseh prometnih nesreč, ki so jih povzročili udeleženci, starejši od 65 let, izstopajo premiki z vozilom, neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti. »Hitrost je sicer kot vzrok večkrat prisotna pri mlajših voznikih, s starostjo voznikov pa upada. Prav tako z leti upada neustrezna varnostna razdalja, nepravilna stran ali smer vožnje pa se ne spreminja bistveno. Opazno povišanje z leti pa je zaznati pri neupoštevanju pravil o prednosti ter premikov z vozilom,« še pravijo na AVP. Njihovi sodelavci pa na že omenjenih delavnicah opažajo, da jim glede cestnoprometnih predpisov največje preglavice povzročajo križišča in krožišča, razvrščanje, dovoljene hitrosti, stara in nova prometna signalizacija (na primer zelena puščica v desno) ter avtocesta in hitra cesta. Od tehničnih zadev pa imajo težave z nastavitvijo sedišča in sodobno tehnologijo v vozilu.
Zato pa imajo starejši vozniki prednost v izkušnjah, preudarnosti in spoštovanju prometnih pravil, soočajo pa se s slabšanjem telesnih sposobnosti, počasnejšimi reakcijami in manjšo prilagodljivostjo na nove tehnologije.
Do kdaj lahko varno vozijo
Zakon sicer zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Do leta 2011 je zakonodaja omogočala samodejno podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti. Zdaj se voznikom, ki so dopolnili 70 let, veljavnost vozniških dovoljenj podaljša za pet let, vendar morajo predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo osebnega avtomobila. Na pregledu za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri specialistu medicine dela, prometa in športa preverijo vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Kandidati za podaljšanje vozniškega dovoljenja morajo izpolniti tudi vprašalnik. Pri pregledu lahko zdravnik določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi.
Nikar na cesto brez veljavnega izpita
Mnogi starejši pa se le stežka sprijaznijo z dejstvom, da jim zdravstveno stanje ne omogoča več dovolj varne vožnje in se vseeno zapeljejo z avtomobilom. Pa čeprav le v bližnjo trgovino. A do nesreče lahko pride vse prehitro. »Globa za vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja je 500 evrov, če pa je pogoj za podaljšanje dovoljenja predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, se izvrši še zaseg vozila,« dodajajo na policiji.
