Vstop v novo leto bodo z ognjemetom tako proslavili le v Ljubljani in Murski Soboti. Opolnoči bo prestolnico razsvetlil petminutni ognjemet z grajskega griča. Izstrelki ognjemeta bodo iz razgradljivih materialov. Ob megli, povečani oblačnosti ali močnem vetru bo ognjemet zvočni z nizko letečimi raketami, so sporočili z Mestne občine Ljubljana (MOL), pri kateri bodo zanj odšteli 7.200 evrov. Soboška občina bo za silvestrski ognjemet namenila 2.500 evrov.
V Kopru ognjemeta več ne prirejajo od leta 2018, v Kranju pa od leta 2013. Slovenjgraška občina je ognjemet nazadnje priredila ob vstopu v leto 2009, vrsto let pa neba prav tako organizirano ne razsvetljujejo v Celju, Velenju, Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Ognjemetu so se odpovedali tudi v Mariboru in Krškem.
Mestne občine odločitev, da ne prirejajo ognjemeta, pojasnjujejo s podobnimi razlogi, med katerimi izpostavljajo skrb za naravo ter dobrobit živali in prebivalcev. Na celjski občini so zapisali, da je zvočna obremenitev »lahko zelo moteča tako za prebivalce starega mestnega jedra kot seveda za hišne ljubljenčke in prostoživeče živali, saj Celje leži neposredno ob gozdu«. Na koprski občini so navedli, da so se z opustitvijo ognjemeta prilagodili občankam in občanom, »ki ne izražajo več posebne želje po tovrstni obliki praznovanja in so ob različnih priložnostih pozdravili odločite o odpovedi ognjemeta«. Na kranjski občini so z odpovedjo ognjemeta prisluhnili pozivom, da silvestrsko vzdušje pričarajo »z drugačnimi elementi, ki so okolju in živalim bolj prijazni«. Mestna občina Velenje pa denar, ki bi ga potrošili za ognjemet, raje darujejo v dobrodelne namene.
Zaradi varčevanja z energijo ugašajo praznične luči
Da bi privarčevali pri električni energiji, v nekaterih mestnih občinah praznična razsvetljava ni prižgana dan in noč. V Ljubljani praznične luči ves čas svetijo le na Wolfovi in Stritarjevi ulici ter na Prešernovem in Ciril-Metodovem trgu. Drugod so vezane na javno razsvetljavo, torej gorijo od mraka do svita. »Na določenih odsekih v času praznične razsvetljave prav tako izklopimo svetilke cestne javne razsvetljave, ki ob okrasni osvetlitvi niso potrebne,« so nam razložili pri MOL.
Slovenija
Nasveti za najpopolneje okrašeno božično drevesce
V Mariboru praznične luči na ulicah v mestnem jedru ugašajo ob 23. uri. S kranjske mestne občine so nam sporočili, da je večina razsvetljave povezana s časovnimi stikali; praznične luči so med tednom prižgane med 16.30 uro in polnočjo, ob petkih in sobotah ter v prazničnem tednu od 24. decembra do 1. januarja pa gorijo do 3. ure zjutraj. V Celju praznična razsvetljava ni prižgana med 23. in 6. uro; izjema so petki in sobote, ko so praznične luči gorijo celo noč. V Slovenj Gradcu so praznične luči vezane na delovanje javne razsvetljave in so prižgane od 16.30 ure do 7.30 ure.
V preostalih mestnih občinah prazničnih luči ponoči ne ugašajo oziroma je njihovo vklapljanje in izklapljanje vezano na javno razsvetljavo. Pri večini mestnih občin sicer poudarjajo, da uporabljajo varčno razsvetljavo in LED luči, pri katerih je poraba električne energije relativno nizka.
Za praznično razsvetljavo med nekaj sto in dva tisoč evri
Na mestne občine smo naslovili vprašanje, če imajo izdelano okvirno oceno stroškov elektrike, ki jo bodo porabili za razsvetljavo s prazničnimi lučmi. Z ljubljanske so nam odgovorili, bodo za ves čas decembrske osvetlitve porabili odšteli približno 2.000 evrov. Toliko bodo porabili tudi v Velenju, v Novi Gorici še 500 evrov več. V Krškem strošek električne energije, porabljene za praznično osvetlitev, ocenjujejo na 1.300 evrov, na Ptuju pa menijo, da bodo plačali nekaj sto evrov.
