Kako bo svetovalna služba organizirana v prihodnje, na kmetijskem ministrstvu ne razkrivajo.
Temelji današnje kmetijske svetovalne službe segajo v 70. leta, ko je bila zaradi strokovne pomoči kmetom v okviru zadrug ustanovljena pospeševalna služba. Z ustanovitvijo kmetijske zbornice leta 2000 je javna služba prešla pod zbornično okrilje. Vlada je konec oktobra izdala uredbo o javni službi kmetijskega svetovanja, a le za leto 2025, in ne za daljše obdobje, kot je bila navada do zdaj. Prihodnje leto se namreč obeta priprava novega zakona, ki bo prenovil dosedanji sistem javnih služb. Po sprejemu novega zakona bo imenovan izvajalec za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja. O spremembah se je govorilo že lani, ko je ministrstvo vodila Irena Šinko. Eden izmed razlogov za spremembe pa naj bi bil, da so strokovne dejavnosti svetovalne službe podrejene stališčem članov KGZS (torej kmetom), namesto da bi svetovalci (slepo) sledili usmeritvam politike kmetijskega ministrstva. Eden izmed scenarijev je tako bil, da bi vlada ustanovila javni zavod za kmetijsko svetovanje s sedežem v Ljubljani. Nanj pa bi z zbornice prenesli vse zaposlene, ki tam izvajajo JSKS, teh je okrog 330.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Kmetijsko ministrstvo: »Povezovanje bomo še okrepili«
Ali je nov zavod ena izmed možnosti oziroma kakšne spremembe pričakovati, smo vprašali tudi kmetijsko ministrstvo, kjer pa načrtov za zdaj še ne razkrivajo. Odgovorili so, da se pogovarjajo s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in z direktorji območnih zavodov. »Ministrstvo je skupaj z njimi prišlo zaključilo, da je treba sedanjo obliko kmetijskega svetovanja osvežiti in morda reorganizirati, ob tem pa je treba obdržati dobre prakse ter jih dopolniti in nadgraditi s sodobnimi pristopi, ki jih kažejo nove smernice kmetijstva,« so dejali. Povedali so še, da mora kmetijska služba kmetom na terenu zagotavljati to, kar potrebujejo. »V prihodnje je treba okrepiti komunikacijo in povezovanje med kmeti, kmetijskimi svetovalci, stroko in odločevalci. Le tako lahko javna služba kmetijskega svetovanja kmetom nudi odgovore, kako naj kmetujejo in delujejo v prihodnosti ter kako naj ohranijo svojo kmetijo ekonomsko vzdržno in se morebiti pravočasno preusmerijo na sodobnejše kmetijske prakse. Ministrstvo trenutno išče rešitve in načine, kako bi to dosegli, predvsem v smeri še boljšega servisa za kmete in kmetijstvo ter hitrejšega prilagajanja na vse spremembe v kmetijstvu, ki smo jim priča.«
KGZS se boji odhoda svetovalcev
Javna služba kmetijskega svetovanja zaposluje 330 ljudi v osmih zavodih oziroma v 60 izpostavah ter na sedežu zbornice, proračun svetovalne službe iz državnega proračuna pa je v letu 2023 znašal 11,2 milijona evrov. Po številu zaposlenih in obsegu proračuna nikakor ne gre za majhno službo, zato zgolj o enoletnem podaljšanju koncesije in s tem negotovosti glede organizacije v prihodnje na KGZS pravijo: »Javna služba kmetijskega svetovanja za stabilen razvoj storitev za kmete potrebuje dolgoročno stabilnost. Kadri, ki nam jih je uspelo izgraditi za to področje dela v kmetijstvu, na trgu dela ne obstajajo, zato je neugodno, če ne bodo v tem poklicu videli svoje dolgoročne karierne prihodnosti in finančne stabilnosti.«
