Z zakonom, ki je eden od dveh nujnih dokumentov za nadaljnje korake prestrukturiranja Šaleške doline, naj bi se dala pravna podlaga za postopno zaprtje premogovnika ob sočasnem pridobivanju premoga za nujne energetske in sistemske potrebe Slovenije do 31. decembra 2033.
Kot osnova za izvajanje postopnega zapiranja Premogovnika Velenje bo služil program postopnega zapiranja Premogovnika Velenje za obdobje 2025 do 2045, ki je priložen osnutku zakona. V njem je zapisano, da so skupni stroški zapiralnih del ocenjeni na nekaj več kot milijardo evrov. Z zakonom bi uredili vse potrebne aktivnosti procesa postopnega zapiranja premogovnika, pa tudi vprašanje višine odpravnin za zaposlene. Teh je trenutno v sistemu Premogovnika Velenje 1763, kot je zapisano v osnutku programa postopnega zapiranja premogovnika, pa bo z letom 2034 za zapiralna dela potrebno približno 500 zaposlenih, dve leti pozneje pa le še okoli 250. Sredstva za izvajanje potrebnih aktivnosti se bo zagotovilo iz državnega proračuna in iz lastnih virov družbe Premogovnik Velenje. Za prvi dve leti, to je 2025 in 2026, bodo proračunska sredstva znašala največ po 50 milijonov evrov.
Po predlogu bi Premogovniku Velenje podaljšali rudarsko pravico in koncesijo za izkoriščanje premoga do 31. decembra 2033, za dokončanje popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del pa do 30. junija 2045. Do 31. decembra 2045 bo nato moral Premogovnik Velenje izpolniti pogoje ter predlagati likvidacijo družbe.
Na ministrstvu medtem pripravljajo še drugi zakon, ki je ključen za preobrazbo Šaleške doline, in sicer zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.
Že prejšnji teden pa se je iztekla javna obravnava osnutka interventnega zakona za nov režim delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Z njim naj bi določili, da bo Teš skupaj s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen le še ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini.
