Poročilo za Slovenijo ugotavlja, da je v letu 2022 za pravosodje namenila 107 evrov na prebivalca, kar je nad povprečjem držav članic Sveta Evrope, ki znaša 85,4 evra. Slovenija nameni sodnemu sistemu 0,38 odstotka BDP, kar prav tako rahlo presega evropsko povprečje (za 0,31 odstotka). Je tudi v skupini držav, ki so v letu 2022 več kot 80 odstotkov proračuna svojega pravosodnega sistema namenile sodiščem, ob njej so še Češka, Malta, Španija, Monako in Srbija. Za Slovenijo poročilo navaja 87,3-odstotni delež, kar je eden od najvišjih deležev med državami članicami.
V desetletju število sodnikov skrčili
Ko govorimo o številu poklicnih sodnikov, poročilo med drugim navaja, da je za večino držav srednje in jugovzhodne Evrope značilno, da imajo več kot 20 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija ima 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je močno nad evropskim povprečjem, ki je v letu 2022 znašalo 22 sodnikov. V obdobju 2012–2022 se je sicer število sodnikov v Sloveniji zmanjšalo za 13,6 odstotka. Trend upadanja je sledil tudi v lanskem letu, ko je sodniško funkcijo prenehalo opravljati 32 sodnikov, zapriseglo jih je 14. Konec leta 2023 je bilo po podatkih Vrhovnega sodišča v Sloveniji 861 sodnikov, njihova povprečna starost je bila 53 let.
Na Ministrstvu za pravosodje so v odzivu na poročilo Sveta Evrope navedli, da je Slovenija po številu sodnikov na prebivalca na tretjem mestu, za Hrvaško in Črno goro. »Število sodnikov zmanjšujemo, hkrati je treba ob interpretaciji statističnih podatkov upoštevati, da je obseg sodniških nalog in pristojnosti v Sloveniji širši kot v večini ostalih držav. Po drugi strani je Slovenija po številu odvetnikov na dnu primerjalne tabele, po številu državnih tožilcev pa v spodnji polovici, vendar pa desetletni podatki kažejo na 6,5-odstotno rast števila državnih tožilcev. Za redna sodišča pripravljamo spremembo zakonodaje, ki bo omogočila optimizacijo poslovanja,« so povedali na pravosodnem ministrstvu ter spomnili še na problematiko plač sodnikov in državnih tožilcev, ki so glede na podatke Sveta Evrope pod povprečjem. Področje plač naj bi se celovito rešilo z reformo v začetku naslednjega leta.
Sodišča najučinkovitejša v kazenskih zadevah
Glede učinkovitosti sodišč poročilo navaja, da so sodišča v Evropi v letu 2022 izkazala znatno izboljšanje v primerjavi s podatki iz leta 2020. Najučinkovitejše pravno področje ostaja kazensko pravosodje, najmanj pa upravne zadeve, kar velja tudi za Slovenijo, ki ima povprečni čas trajanja postopkov v kazenskih zadevah na prvostopenjskih sodiščih 146 dni, v civilnih postopkih 337, v upravnih pa 540 dni. Pomemben kazalnik učinkovitosti dela sodišč je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Na indeksu uvajanja IKT je Slovenija dosegla oceno 4,4, kar je rahlo nad evropsko mediano.
Zaradi (pre)nizkih plač malo zanimanja za delo v sodstvu
V Sloveniji posluje 66 sodišč, po podatkih letnega poročila Vrhovnega sodišča je bilo konec lanskega leta na sodiščih 861 sodnikov in 3308 javnih uslužbencev. Opravili so 84.500 narokov in rešili 795.000 zadev. Okrajna sodišča zaposlujejo 42 odstotkov sodnikov, okrožna 31 odstotkov. Vrhovno sodišče v letnem poročilu opozarja na deficit sodnega osebja, razlog je predvsem nestimulativni plačni sistem. Cilj sodišč je, da bi imeli na sodnika 4,3 javnega uslužbenca, ob sedanjem številu sodnikov do tega cilja manjka okoli 400 zaposlenih. »Sodišča se soočajo z neuspelimi razpisi za strokovne sodelavce (pravnike s pravniškim državnim izpitom), pa tudi za druge profile, na primer sodne zapisnikarje in vpisničarje. Zaradi (pre)nizkih plač je zanimanja za delo v sodstvu malo. Pomanjkanje določenih profilov sodnega osebja lahko pripelje do motenj pri izvajanju sodne oblasti. Za razliko od prejšnjih let višja sodišča, ki vodijo sezname kandidatov za opravljanje sodniškega pripravništva, opažajo velik upad števila sodniških pripravnikov,« so pojasnili na Vrhovnem sodišču.
