S stroški in brez

Objavljena Mervarjeva analiza scenarijev oskrbe z elektriko

G.G./STA
24. 10. 2024, 15.21
Posodobljeno: 24. 10. 2024, 15.41
Deli članek:

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo izsledke analize direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki je primerjal stroške različnih scenarijev oskrbe z elektriko.

Marko Vaupotič
/

Izračuni in izsledki v študiji generalnega direktorja sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja, za katero so ga junija zaprosili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, temeljijo na več kot osem milijonih različnih podatkov in formul na podlagi urnih bilanc.

V izračunih je Mervar upošteval 12 scenarijev in izračunal stroške ne le gradnje energetskih objektov, temveč tudi stroške posodobitve in vlaganj v elektrodistribucijsko omrežje, sisteme hrambe in tehnologijo, preračunano na 60-letno življenjsko dobo jedrskih elektrarn, torej vključno s stroški njihove razgradnje. Ocene so narejene tako zgolj na podlagi investicijskih stroškov kot upoštevajoč tudi stroške delovanja in vzdrževanja, stroške izgube ciklov hrambe in vnovične uporabe viškov električne energije ter oportunitetne stroške zaradi slabšega profila proizvodnje za elektriko iz sončnih elektrarn. Prvotno študijo je Mervar ministrstvu poslal konec avgusta, oktobra pa je poslal še dopolnilo.

Analiza pod črto kaže, da je zgolj z vidika investicijskih izdatkov najcenejši jedrski scenarij, po katerem bi ob uporabi ostalih virov (brez premoga) delovanje obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (Nek) podaljšali še za 20 let, torej do 2063, obenem pa v Krškem zgradili tudi novo nuklearko (Jek 2). Mervar v analizi za novo nuklearko omenja 1100-megavatni blok, medtem ko v Genu energiji trenutno predvidevajo opcije enega reaktorja moči od 1100 do 1650 megavatov. Investicijske izdatke za ta scenarij ocenjuje na nekaj več kot 24,42 milijarde evrov.

Na ministrstvu so ob objavi Mervarjeve analize poudarili, da s tem, ko analize vse doslej niso javno objavili, niso ničesar skrivali. Očitke, da je niso objavili zaradi interese po prikrivanju informacij, ki bi bile relevantne za odločanje o Jeku 2 na referendumu, so zavrnili kot neutemeljene.

Drugi najcenejši scenarij je po investicijskih izdatkih tisti brez dodatnega podaljšanja obratovanja Neka in brez Jeka 2, obenem pa bi bili tako kot v zgornjem scenariju med proizvodne vire vključeni vsi obnovljivi viri energije, plinske elektrarne, ki se lahko prilagodijo na vodik in bioplin, biomasa, kogeneracija, črpalne hidroelektrarne in geotermalna energija. Gre za scenarij obnovljivih virov energije, skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN), pojasnjujejo tako na ministrstvu kot na Elesu. Investicijski izdatki za ta scenarij so ocenjeni na 25,72 milijarde evrov.

Tretji scenarij po višini investicijskih izdatkov je tisti, ko ostalim virom energije ne bi dodali Jeka 2, bi pa delovanja Neka podaljšali do 2063. Ta scenarij je ovrednoten na 27,08 milijarde evrov.

Scenarij s 100-odstotno uporabo obnovljivih virov, torej hidro energije, sončnih in vetrnih elektrarn ter biomase, je bil medtem investicijsko prvotno ovrednoten na 66,69 milijarde evrov, v oktobrski dopolnitvi, v kateri je Mervar dodal zmogljivosti hidroelektrarn in uporabo lesne biomase za pasovno energijo, obenem pa močno oklestil moč sončnih elektrarn in zmogljivost baterijskih hranilnikov, pa je bila številka popravljena na 40,96 milijarde evrov.

Če se upoštevajo stroški delovanja in vzdrževanja

Vrstni red se medtem spremeni, če se upoštevajo še stroški delovanja in vzdrževanja teh energetskih objektov in ostali omenjeni dodatni stroški. Ob upoštevanju tega je z 39,43 milijarde evrov najcenejši scenarij obnovljivih virov, ki je skladen z NEPN. Gre torej za scenarij brez dodatnega podaljšanja obratovanja Neka in brez Jeka 2.

Sledi scenarij brez Jeka 2 in s podaljšanjem delovanja Neka do 2063, ki je s temi dodatnimi stroški ovrednoten na 41,45 milijarde evrov, medtem ko je scenarij z dodatnim 20-letnim podaljšanjem Neka in gradnjo Jeka 2 ocenjen na 55,24 milijarde evrov. Hipotetični scenarij s 100-odstotno uporabo obnovljivih virov je medtem z dodatnimi stroški ocenjen na 91,45 milijarde evrov oz. 91,65 milijarde evrov ob upoštevanju oktobrskih sprememb.

Sašo Švigelj
Direktor Elesa Aleksander Mervar

"Iz spremljajočih izračunov izhaja, da scenarij 100-odstotne uporabe obnovljivih virov energije ni niti realen niti izvedljiv, je ekonomsko nesmiseln za elektroenergetski sistem Slovenije, za državo kot morebitnega plačnika subvencij, za investitorje v sočne elektrarne (brez subvencij) in tudi za slovenske končne porabnike električne energije, plačnike omrežnine in drugih prispevkov," so analizo pospremili na Elesu. Mervar sicer ta scenarij tolmači kot sistem, v katerem je vsa električna energija pridobljena izključno iz obnovljivih virov. Pod to definicijo torej ne uvršča proizvodnje električne energije iz črpalnih elektrarn in energije iz praznjenja baterij za shranjevanje.

Avtor analize tako podpira uravnotežen scenarij obnovljivih virov, s kombinacijo hranilnikov, proizvodnje zelenega vodika in s primernimi strateškimi rezervami v obliki plinskih proizvodnih enot za premoščanje izrednih dogodkov v sistemu. "Še bolj kot tega pa podpiram premišljen nizkoogljični scenarij," je še zapisal Mervar.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so sicer Eles junija prosili, naj na podlagi zahtev in želja nevladnih organizacij, predsednice republike in ostalih, ki so jih prejeli, pripravi analizo scenarija 100-odstotne uporabe obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju za Slovenijo za leto 2050. Na podlagi ciljev iz NEPN kot izhodišč so ga prosili za oceno potenciala proizvodnje iz lesne biomase, geotermije in malih sončnih elektrarn, potreb po dodatnih elektrarnah na lesno biomaso in bioplin za zagotavljanje pasovne energije, dodatnih potreb po plinskih elektrarn ter možnosti vključitve črpalnih hidroelektrarn v omrežje. Pod črto gre za potrebne dodatne zmogljivosti in naložbe v omrežje za scenarij 100-odstotne uporabe obnovljivih virov.

Na ministrstvu ugotavljajo, da je Mervar pripravil osebno analizo, ki pa se je osredotočila predvsem na primerjavo finančno-ekonomskih vidikov, ne tehničnih. Rezultati so po njihovih ugotovitvah primerljivi z rezultati iz NEPN, da samo s sončnimi elektrarnami ter posledično potrebnimi bistveno večjimi zmogljivosti hranilnikov in vlaganji v omrežje Slovenija ne more zagotoviti konkurenčne oskrbe z električno energijo, zaradi česar je rešitev treba iskati v uravnoteženi mešanici različnih tehnologij obnovljivih virov, tudi plinskih.