Odgovorni sicer mirijo z besedami, da je celoten sistem novega merjenja šele na začetku svoje poti in da ga bodo posodabljali. Anomalij namreč že zdaj ni malo, nenavadni odčitki elektrike lahko vodijo do popolnoma drugačnih številk, a odgovorni pravijo, da ne bo tako.
»Morebitne anomalije v podatkih bodo odpravili s ponovnim odbiranjem podatkov iz merilne naprave oziroma ustreznim nadomeščanjem podatkov. To je že zdaj standardni proces. V okviru novega načina obračunavanja omrežnine je pomembno, da se nadomeščeni podatki ne uporabljajo za določitev dogovorjene obračunske moči niti se na njihovi podlagi ne obračuna morebitna presežna moč, ne glede na veljavnost/neveljavnost prehodnega obdobja,« so povedali na agenciji za energijo.
Večina že ima nove števce
Evidenc o anomalijah v odčitkih za zdaj še ne beležijo, če pa bodo v prihodnje manjkali 15-minutni odčitki (manj kot 90 odstotkov potrebnih 15-minutnih podatkov), se bo omrežnina obračunavala na dosedanji način dvotarifno (VT, MT) ali enotarifno (ET). V tem primeru se bo obračunska moč določila glede na priključno moč, prevzeta energija pa se bo obračunala glede na izmerjeno energijo. »Delež uporabnikov, ki nimajo omogočenega zajema 15-minutnih merilnih podatkov, je manjši od pet odstotkov,« še pojasnjujejo na agenciji.
Velika večina drugih, ki imajo omogočen sistem 15-minutnih meritev, teh je 95 odstotkov vseh, in imajo zaradi različnih motenj manj kot 90 odstotkov meritev, se bo omrežnina za moč obračunavala na podlagi dogovorjenih moči za posamezen časovni blok, »pri tem pa se v nobenem primeru ne obračuna omrežnina za presežno moč v časovnih intervalih, za katere ni ustreznih podatkov. Omrežnina za energijo se v tem mesecu obračuna na enak način, kot se obračuna uporabnikom brez merilnih naprav, ki omogočajo 15-minutne meritve za prevzeto energijo,« dodajajo na agenciji.
Kjer pa bo zagotovljenih 90 odstotkov ali več podatkov, se bodo manjkajoči podatki nadomestili, omrežnina za moč pa se bo obračunavala glede na dogovorjeno obračunsko moč in morebitne presežne moči za posamezen časovni blok (nadomeščene meritve so pri tem izvzete); energija se bo seštevala po posameznih časovnih blokih.
Preverimo lahko tudi sami
Te anomalije ali nenadne velike skoke v porabi lahko uporabniki preverijo tudi sami na portalu Mojelektro.si. Torej se v primeru manjkajočih podatkov ti poskusijo ponovno odbirati, če pa niso dosegljivi, se jih, kot omenjeno, nadomesti. »Visoki skoki so običajno posledica seštevanja porabe po povrnitvi napajanja. Na portalu lahko tudi vidimo, kakšen status imajo ti odbirki, ali so bili uporabljeni v obračunu ali ne,« še pravijo na agenciji.
Petnajstminutne odbirke ureja elektrooperater, odjemalcem ni treba nič urejati. Vendar nastopajo motnje, na katere elektrooperater ne more vplivati, vseh motenj in anomalij ne bodo mogli odpraviti. Sicer pravijo na agenciji, da je merilnih mest, kjer so že do zdaj opažali odstopanja in anomalije, vse manj, ponekod so morali zamenjati merilne naprave, samo nedelovanje daljinskega odčitavanja pa je včasih tudi posledica začasnih ali celo trajnih motenj ali okvar. Vendar zagotavljajo, da so tudi za take primere določeni vsi potrebni postopki in načini obračuna.
Kazen, ki to ni, a pravzaprav je
Veliko se govori tudi o tem, da bodo tisti, ki si bodo sami znižali obračunsko moč, v primeru prekoračitve »kaznovani« in bodo to morali doplačati. »To ni kazen, ampak dodatno plačilo za presežno moč, ker je bila dogovorjena obračunska moč presežena. Dogovorjena obračunska moč je določena na podlagi treh največjih konic porabe v zadnji višji sezoni oziroma na podlagi potrošnikovih navad, ki jih ne bo treba spreminjati. Porabnikom zato svetujemo, da brez razumevanja celotnega sistema v naslednjih dveh letih ne spreminjajo dogovorjene obračunske moči, saj jim bo tako zagotovljeno dvoletno prehodno obdobje, v katerem bodo lahko spremljali porabo, obveščeni bodo o morebitnih prekoračitvah in s tem povezanih dodatnih stroških, ki pa jim ne bodo zaračunani,« opozarjajo na agenciji. Navad torej ne bo treba spreminjati, a to ni povsem res, saj nas želijo spremeniti v aktivne uporabnike.
Denar za nadgradnje bomo zagotovili vsi
Marsikdo se bo vprašal, zakaj sploh novo obračunavanje elektrike in kaj je bilo narobe s starim, bolj preprostim sistemom. Kot ključen razlog navajajo »pravično porazdelitev stroškov«. Če namreč omrežja ne bomo učinkovito uporabljali, bomo potrebovali bistveno več sredstev za razvoj in nadgradnjo omrežij, kar pa se skoraj v celoti financira iz omrežnine. Z novim sistemom bo financiranje nadgradenj pravičneje porazdeljeno med odjemalci. Do zdaj so, na podlagi merilnih podatkov, nekateri uporabniki plačevali preveč oziroma več, kot dejansko uporabljajo omrežje. »Ker imamo zdaj podatke o dejanski porabi uporabnikov omrežja, jim bo po novem obračunano temu ustrezno. Na drugi strani bodo tisti, ki so plačevali premalo, zdaj plačevali več,« upravičujejo novi sistem na agenciji.
To bo prva večja novost obračunavanja omrežnine po več kot 20 letih. Spremembe so, tako strokovnjaki, nujne, če želimo, da bo omrežje zdržalo večje obremenitve, ki jih že prinaša večja uporaba elektrike za ogrevanja in pri električni mobilnosti. »Iz leta v leto je čedalje več vgrajenih toplotnih črpalk in priključenih novih polnilnic za električne avtomobile neposredno pri gospodinjstvih samih. Posledično se ob večjih obremenitvah dogajajo izpadi napajanja, predvsem v času hladnih obdobij pozimi oziroma v visoki sezoni.«
Vse skupaj je del strategije prehoda v nizkoogljično družbo do leta 2032, tako imenovani zeleni prehod pa ne bo poceni. Naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo naj bi znašale okoli 826 milijonov evrov, distribucijski operater pa je za deset let razvoja predvidel kar 3,5 milijarde evrov. Prihodki iz pobrane omrežnine do leta 2026 ostajajo nespremenjeni, pri Elesu in petih elektrodistribucijskih podjetjih pa ocenjujejo, da bodo tudi po spremenjenem načinu obračunavanja omrežnine ostali približno enaki.
Novi števci povsod do konca 2025
Stari način odčitavanja oziroma uporaba zgolj seštevkov porabe ne omogoča aktivnejše vloge odjemalcev in ne doprinaša k učinkovitemu zelenemu prehodu. Tega bomo morali zdaj plačati seveda ravno uporabniki, če to hočemo ali ne.
Sicer je Slovenija med bolj učinkovitimi državami pri nameščanju naprednih merilnih naprav, s čemer bo postala tako imenovani aktivni odjemalec. Novi merilni sistemi naj bi omogočili večja preglednost in nadzor nad porabo, povečano zanesljivost omrežja, prilagodljivost za integracijo obnovljivih virov. Distributerji z njimi hitreje zaznajo težave, kot so izpadi električne energije, padci napetosti ali anomalije. Pametni števci omogočajo natančnejše podatke, po načrtih elektrooperaterjev bodo vsi odjemalci z novimi merilnimi sistemi opremljeni do konca leta 2025.
