Na območju Spodnjega Podravja so trenutno cene šolskih kosil od 2,40 do 2,80 evra. Za ta znesek morajo načrtovalci šolske prehrane zagotoviti polnovreden obrok, kar je, sploh v času prehranske draginje, poseben izziv. Sicer bodo primorani cene šolskih kosil višati, dodatni strošek pa bo znova padel na ramena staršev. Glavne novosti na področju šolske prehrane so, da na jedilnikih predvidoma ne bo več paštet, pic, hrenovk, rogljičkov … torej visoko procesirane hrane. Na črnem seznamu so tudi različni slani in sladki prigrizki, deserti, slaščice, sladke pijače in sadni sokovi. Po novem čaji ne smejo biti sladkani. Spodbuja se uporaba živil rastlinskega izvora, pustega mesa, rib, stročnic, polnovrednih žit in žitnih izdelkov ter kakovostnih maščob. Večina vrtcev in osnovnih šol Spodnjega Podravja si je sicer do zdaj prizadevala doseči kompromis med smernicami in željami otrok ter jim ponuditi tudi jedi, ki jih imajo radi.
Spremembe bodo uvajali počasi
Na največji ptujski osnovni šoli, OŠ Ljudski vrt, bodo spremembe uvajali postopoma, skozi šolsko leto. Pekovske izdelke iz bele moke, čokoladno-lešnikov namaz, paštete in hrenovke bodo nadomestili s polnozrnatimi izdelki ter mlečnimi, sadnimi in zelenjavnimi namazi. Med drugim bodo zmanjšali količine soli.
»Učencem smo že do zdaj pri obrokih ponujali kruh iz polnozrnate, graham, ajdove, ovsene in koruzne moke, manj sladkan oziroma nesladkan čaj in stoodstotne sokove, vedno je na voljo tudi sadje. Pri kosilu je napitek voda. Za mesne jedi uporabljamo predvsem perutnino, manj rdečega mesa, tedensko uvajamo dan brez mesa oziroma ponudimo ribo. Večji poudarek bo na stročnicah,« so pojasnili v šolski kuhinji. Pice, hamburgerje, hotdoge, čokoladni namaze in paštete so že doslej uvrščali na šolski jedilnik vsak drugi oziroma tretji mesec. »Pogostost teh jedi bomo postopoma zmanjšali na dva- do trikrat letno, ker jih otroci pač obožujejo. Največ težav je in bo pri zelenjavnih juhah, temnih testeninah, zelenjavi, stročnicah in kašah. Zato za zdaj pripravljamo mešanice oziroma uporabljamo dodatke, na primer rižu dodamo kašo, mešane testenine, stročnice dodajamo namazu, juhi, solatam, da vsaj nekaj pojedo,« so pojasnili. Smernice bodo poskušali v čim večji meri upoštevati, hkrati pa bodo pri pripravi jedilnikov upoštevali kakšno izmed želja otrok. »Menimo, da so smernice preveč rigorozne, saj je že zdaj veliko odpadne hrane. In še več je pričakujemo. Hrana bo vsekakor dražja, otroci lačni, starši pa nezadovoljni,« so poudarili v OŠ Ljudski vrt Ptuj.
Namesto pice in hamburgerja polenta
Na Osnovni šoli Olge Meglič rigoroznih sprememb ne načrtujejo, saj so se že do zdaj izogibali vnaprej pripravljenim izdelkom, izdelkom v prahu, zamrznjenim izdelkom in podobnemu. »Imamo pravilo, da enkrat v mesecu izbor malice in kosila opravijo učenci. Če bodo izbrali hamburger ali pico, jim bomo ustregli, saj še vedno velja priporočilo, naj v izdelavo jedilnika vključujemo učence,« je poudarila organizatorka šolske prehrane Hana Krašovec Kumer. Izdelkov iz bele moke ne bodo v celoti črtali z jedilnikov. V veliki meri so jih zamenjevali že do zdaj in ob tem ugotavljali, katere izdelke so učenci bolje sprejeli. Pri kruhu in štručkah ne opažajo težav, učenci so namreč izdelke iz polnovredne, temne ali katere druge moke lepo sprejeli, prav tako so navajeni na manj ali popolnoma nesladkan čaj. »Nove prehranske smernice so dobro zastavljene, tudi več zavržene hrane ne pričakujem. Pri tem pa je treba poudariti, da jedilnika, ki bi zadovoljeval vse okuse, ni mogoče sestaviti. Še doma, ko gre za štiričlansko družino, je velikokrat tako, da katero hranilo vsem štirim družinskim članom ne ustreza, kaj šele na šoli, kjer imamo skoraj štiristo učencev,« je dejala sogovornica. Na njihovi šoli je sicer zelo popularna jed za malico polenta z mlekom in ocvirki.
V ptujskem vrtcu samo še nesladkan čaj
Na jedilniku Vrtca Ptuj se ne bo veliko spremenilo, saj so po besedah ravnateljice Mateje Lobenwein že do zdaj otrokom ponujali zdrava živila ekološkega porekla. Pogosteje bodo na jedilniku polnozrnati kruh in pekovski izdelki, žita in testenine ter kosmiči brez sladkorja. Hrenovke, paštete, klobase bodo nadomestili z mesnimi izdelki z vidno strukturo mesa ter domačimi namazi. Pic, hamburgerjev in podobnih jedi niso ponujali in jih tudi v prihodnje ne bodo. Prav tako bodo postopoma prešli od sladkanih čajev k nesladkanim. »Prizadevali si bomo uravnotežiti to, kar imajo otroci radi, s tem, kar narekujejo smernice. O količini odpadne hrane v tem trenutku še ne moremo govoriti. Imajo pa strokovne delavke pri tem ključno vlogo, saj lahko s svojim zgledom in naklonjenim odnosom navdušujejo otroke. Otrokom so najbolj všeč testenine, pripravljene na različne načine, doma pripravljeni mlečni zajtrki, različno pekovsko pecivo, sadje in zelenjava, jogurti in kefirji ter skutna pena z gozdnimi sadeži iz domače kuhinje,« je dodala Lobenweinova.
V smernicah je med drugim zapisano, da zavodi otrokom in mladostnikom niso dolžni zagotavljati prilagojenih oblik prehrane, ki niso medicinsko indicirane, predvsem zaradi visoke organizacijske in finančne obremenitve. Prav tako je odsvetovano prinašanje lastne hrane v vrtec ali šolo, saj to pri otrocih povečuje tveganje za zdravje (alergije, zastrupitve ipd.), socialne razlike ter neješčnost in izbirčnost.
