"Namen pobude Jek2 je povezati interes gospodarstva ter se aktivno vključiti v projekt z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo," je na današnji novinarski konferenci povedal koordinator pobude Matej Drobnič. Kot je dodal Akrapovič, si gospodarstvo želi, da mu država omogoči aktivno sodelovanje pri načrtovanju, nadzoru in vlaganju v ta projekt.
V pobudi so izdelali podrobne študije in po Akrapovičevih besedah verjamejo, da je projekt Jek2 najbolj logična pot za dosego ciljev zelenega prehoda in energetske samooskrbe. "Imamo ogromno znanja na področju jedrske tehnologije," je dejal in ocenil, da bi gospodarstvo lahko sodelovalo pri financiranju projekta, s čimer bi lahko skrbeli tudi za odločitve pri delovanju in vzdrževanju ter poskrbeli za transparentnost vseh procesov in postopkov.
Med podjetniki obstaja interes za sovlagateljstvo
A za javno-zasebno partnerstvo morajo biti po njegovih navedbah znani pogoji. Država bi lahko poskrbela za olajšave, kot so denimo tiste za vlaganje v razvoj, za največje odjemalce električne energije pa bi lahko oblikovala fiksno ceno, je navedel. "Če bi podjetje Akrapovič poslovalo z dobičkom, bi za projekt lahko namenilo med 10 in 15 odstotkov letnega dobička," je ponazoril.
Knez je kot dober primer sofinanciranja podjetij v jedrsko energijo izpostavil finski model Mankala, kjer so podjetja upravičena do električne energije po stroškovni ceni. Proizvodnja cena bi lahko bila v Sloveniji ob učinkoviti naložbi med 45 in 50 evrov za megavatno uro, s čimer bi po njegovem gospodarstvo lahko preživelo vrsto let. Knez bi možnost za sodelovanje v lastništvu Jek2 razširil tudi na posameznike.
Po prepričanju obeh Slovenija potrebuje stabilnost, zanesljivost in dolgoročne rešitve
"Danes se moramo odločati odgovorno in se s pogledom usmeriti naprej," je dejal Akrapovič. Ker državljane skrbi ponovitev nasedle zgodbe šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš), so po njegovem "ključni dejavniki za uspeh projekta Jek2 poleg dogovorjene cene predvsem način financiranja, jasna časovnica in preprečevanje korupcije".
Če bo država želela razogljičiti in povečati porabo elektrike, bo morala po po Akrapovičevih navedbah narediti nekaj odločnih korakov, sploh ko bo z zaprtjem šestega bloka Teša izgubila tretjino slovenske proizvodnje, z zaprtjem Nuklearne elektrarne Krško leta 2043 pa še četrtino. Država ne more staviti le na sončne in vetrne elektrarne, ki se jih pogosto omenja kot rešitev.
"Sonce v Sloveniji sije samo eno osmino časa v letu," je ponazoril Akrapovič, hranilniki energije pa so zelo dragi. "Le na obnovljive vire energije, ki so izjemno pomembni, ne moremo računati, saj so prevelika nihanja v proizvodnji glede na porabo, ki je večinoma fiksna. Potrebujemo 50 odstotkov stabilne proizvodnje," je poudaril Knez, ki je povedal še, da so z matematičnimi izračuni dokazali, da drugih alternativ ni.
