Blizu nas, praktično čez mejo, v Varaždinu, so junija opravili dezinsekcijo komarjev, ki jih je odtlej bistveno manj. Gre za poseben sistem zamegljevanja, v katerem iz avtomobila spuščajo v zrak posebno biocidno sredstvo, ki očitno učinkuje več mesecev. Pri nas take oblike dezinsekcije ne izvajajo, čeprav je enako sredstvo za dezinfekcijo, kot ga uporabljajo Hrvati, registrirano tudi v Sloveniji. Za dneve, ko se je na Hrvaškem opravljala dezinsekcija, so pristojni stanovalcem izdali posebna navodila za ravnanje: da se ne zadržujejo na prostem, zaprejo okna, čebele naj bi začasno zaprli v čebelnjake. Ta sistem uporabljajo številne občine.
V Sloveniji se letos zdi, kot da je invazija vsega možnega mrčesa, zlasti v bližini vode, rek, potokov ... Predvsem komarji postajajo izjemno velika nadloga, marsikje je stanje nevzdržno, zadrževanje na prostem pa nemogoče. Prebivalci na vseh koncih države opažajo bistveno povečano prisotnost teh insektov. Medtem ko je nekoč veljalo, da pikajo proti večeru in ponoči, so invazivne vrste zadnje čase nadležne tudi čez dan. Komarji lahko prenašajo tudi mnoge bolezni, tako da še zdaleč niso neškodljivi. Prenašajo okužbe z virusom zika, Zahodnega Nila, malarijo, tudi nekatere vročinske bolezni itn.
Registracija ne pomeni, da bi to sredstvo lahko pršili vse povprek
Raba biocidnih sredstev, ki zmanjšujejo prisotnost komarjev v naravi, je ponekod dovoljena za širšo rabo, drugje ne. O tem lahko posamično odločajo države EU glede na stanje pri njih. To, da so biocidna sredstva za zatiranje registrirana, namreč ne pomeni, da se lahko uporabljajo kar vse povprek. Ob registraciji posameznega proizvoda so izdana navodila za ravnanje in uporabo. Še natančneje pa to določajo nacionalni predpisi. Ne glede na to sicer lahko posamezna država izda izredno dovoljenje za določeno obdobje. Praviloma gre za izredne situacije, kot so poplave, ogromno deževja ipd., ki vplivajo na razmnoževanje insektov. V tem primeru je možno rabo biocidnih sredstev na prostem določiti tudi drugače, da je torej dovoljena na širšem območju, kot je na primer občina.
Sicer pa je registracija le pogoj za uporabo pod natančno določenimi pogoji. V Sloveniji to pomeni, da so sredstva dovoljena za bolj ozko rabo, okrog stavb in podobno, ne pa po sistemu, ki ga izvajajo v nekaterih hrvaških občinah. V primeru epidemije ali bolezni, ki bi bile posledica prenosa okužb s komarji, pa bi se država lahko zelo hitro odzvala. Komisija pri ministrstvu za zdravje lahko na podlagi stanja na terenu oceni, da je potrebna sprememba določil o načinu rabe posameznega sredstva.
NIJZ: »Veliko komarjev še ne upravičuje rabe biocidnih sredstev«
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prepričani, da povečano število komarjev ne upravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju zgolj z namenom, da se zmanjša njihovo število: „Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oz. na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, hkrati zatiramo tudi druge žuželke. Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oz. upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji.“
To, da so zgolj nadležni, pa po mnenju NIJZ strokovno gledano ni razlog za zatiranje z biocidnimi sredstvi. Država sicer ima zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni, a trenutna politika ni naklonjena temu, da bi se ta sredstva pretirano uporabljala, predvsem zaradi varovanja narave in raznih organizmov.
Obstaja sredstvo, a le za zasebna zemljišča
Čeprav torej sistema, kot ga izvajajo naši južni sosedje, pri nas trenutno ni možno uvesti, vsaj ne, dokler državni organi tega ne spremenijo, pa obstajajo metode, ki so dovoljene. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so pojasnili, da obstaja larvicid, fizikalno sredstvo, ki je dovoljeno za zmanjševanje populacije razvojne oblike (larve) pri komarjih, »ki ga prebivalci uporabljajo za stoječe vode na privatnih dvoriščih in na pokopališčih. Na tak način na Primorskem občine pomagajo prebivalcem«. Po podatkih iz medijev pa so nekatere občine za zatiranje komarjev uporabljale proizvod Aquatain AMF. Ta po navedbah NIJZ "ne sodi med biocide in zanj ni treba pridobiti dovoljenja urada za kemikalije". Priporočilo Urada za kemikalije RS je, da se proizvod uporablja le na umetnih ekosistemih (lužah, umetnih jezerih, vrtnih rezervoarjih ...) ter da se uporablja kontrolirano tako glede količine kot tudi načina uporabe.
Do nadaljnjega se bo tako s komarji vsak boril na svoj način. Je pa zatiranje, kot ga izvajajo naši južni sosedje, tudi precej velik strošek. Občino, kot je Varaždin, stane dezinskecija več deset tisoč evrov.
V Sloveniji zabeležili 41 vrst komarjev
Do zdaj smo v Sloveniji zabeležili 41 vrst komarjev, od tega jih je 38 domorodnih in tri tujerodne vrste. Evropa trepeta pred širjenjem in ponovno naselitvijo komarja ščitarja – Aedes aegypti, saj je ta primarni prenašalec virusov denge. Komarja ščitarja so že opazili na nekaterih območjih, na primer na otokih Madeira in Ciper. V preteklosti je že bil prisoten v več evropskih državah, tako da je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil tudi v Sloveniji.
Enako sredstvo registrirano pri nas, a za drugačno rabo
V Varaždinu so dezinsekcijo komarjev junija izvajali s sredstvom PHOBI AURODIL SUPER PB+. Zanimivo je, da je prav to sredstvo, ki ga proizvajajo v Franciji, kot varno za uporabo registrirano tudi v Sloveniji. A ne za širšo zunanjo uporabo.
Biocidni proizvodi, med katere sodi tudi to sredstvo, so namenjeni zatiranju plesni, škodljivcev in bakterij. Seznam dovoljenih, registriranih biocidnih sredstev v Sloveniji je kar dolg. O registraciji odloča Urad za kemikalije.
