Še do 16. septembra je v javni obravnavi novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-3). Predstavniki gospodarstva, zbrani v Strateškem svetu GZS za okolje, so na vlado in ministrstvo že podali več pripomb in kritik. Kot ugotavljajo, predlog ne ponuja možnosti pospešitve postopkov, ki so sestavljeni iz več faz in so v prisojnosti različnih ministrstev. Tudi aktualna evropska industrijska strategija predlaga vzporedno vodenje administrativnih postopkov, ki so sestavljeni iz več faz. Ti zdaj potekajo zaporedno, kjer se čaka na eno odločitev, preden se začne odločanje za naslednjo fazo. »Pomanjkljivost novele je predvsem v tem, da ne predvideva načela vse na enem mestu. Ob izdelavi ustrezne dokumentacije, ki je zelo zahtevna in obsežna, namreč vseh postopkov, od izdaje gradbenega do končnega okoljevarstvenega dovoljenja, ni mogoče izpeljati na enem mestu, čeprav o tem govorita tako uredba EU o tehnologijah neto ničelnih emisij kot uredba o kritičnih in strateških surovinah,« so ugotovili v strateškem svetu. Nadalje ugotavljajo, da predlog novele ZVO-3 sicer uvaja načelo elektronskega poslovanja, a rokov za uvedbo tega ni.
Slabo za velike in za male
Novela vztraja pri zahtevi, ki ji je GZS oporekala že ob sprejemanju ZVO-2, kjer je zahtevano lastništvo nad zemljiščem in opremo za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, kar bi bil pogoj za pridobitev in ohranitev okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) pri tistih, ki so OVD dobili pred uveljavitvijo ZVO-2. Strateški svet meni, da bodo s tem prizadeta ne le velika podjetja, ampak tudi nekateri obrtniki.
Sporen je tudi predlog ukinitve možnosti pridobitve dovoljenja o prenehanju statusa odpadka. To lahko posebej prizadene podjetja, ki želijo slediti načelom krožnega gospodarstva in čim dlje ohranjati vrednost materialov z njihovo večkratno uporabo. Pri njih je odpadek po predelavi surovina. Ocenjujejo, da bo največ težav pri reciklaži plastike in drugih materialov, kjer se dnevno razvijajo nove tehnologije, ki niso podvržene skupnim pravilom EU (železo, aluminij, baker in steklo).
Ogroženih 900 delovnih mest
Strateški svet se je seznanil tudi z Uredbo o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov skladno s spomladi sprejeto novelo ZVO-2A. Predstavnica edine cementarne v Sloveniji, Alpacem iz Anhovega, je pojasnila, da v tem trenutku nikjer na svetu ne obstaja taka tehnologija, ki bi zagotavljala izpolnjevanje vseh zakonodajnih pogojev, na kar je opozarjala tudi GZS v fazi sprejemanja sprememb ZVO-2. To ne le da ogroža proizvodnjo strateške surovine, kot je cement, v Sloveniji, ki bi tako postala povsem odvisna od uvoza iz tujine, z zaprtjem tovarne bi ogrozili tudi okoli 900 delovnih mest, ki so posredno in neposredno vezana na obratovanje cementarne.
