V Nemčiji so plače v javnih bolnišnicah enotne, razen v zasebnih klinikah, kjer so pogodbe individualne. V Nemčiji veljata red in delovna etika.
To so bruto plače zdravnikov po vsej Nemčiji. Da bi dobili neto plačo, je treba odšteti približno 50 odstotkov tega zneska zaradi davkov in prispevkov. Torej, po 13 letih prakse mladi specialist prejme bruto plačo 8438 evrov, kar pomeni 4200 evrov neto. Bralci ste opozorili, da je manj, približno 25%
Dejstva
- Gre za plače, v katere sta všteta tudi prevoz in malica. Zdravniki v Nemčiji so ponavadi zaposleni za določen čas dveh ali štirih let, če ne dosegajo pričakovanih rezultatov, jim pogodbe ne podaljšajo. Oceno podajo nadrejeni zdravniki in predstojnik.
- Zdravniki v Nemčiji delajo od 7. ure zjutraj do 16.45. Vsak dan pridelajo do dve naduri, največkrat njihov delavnik traja do 18. ure. V tem času imajo en odmor v dolžini 45 minut, ki pa je po navadi le odmor na papirju. Mnogokrat ga izpustijo. Časovnega evidentiranja nimajo.
- V zgornji razpredelnici niso všteti nadure in dežurstva. Drugih dodatkov ne poznajo.
- Nadure, ki jih ustvarijo, se deloma plačajo, deloma pa zdravniki za to dobijo dela prost dan. Zdravniki v Nemčiji nimajo od 40 do 50 dni dopusta, dopust je omejen na 30 dni. Nihče ne manjka čez poletje po dva meseca skupaj. Kot so nam povedali, je zdravnik lahko odsoten največ 14 dni skupaj, vendar pa se morajo zdravniki že po sedmih dneh priključiti v sistem in ob pomoči interneta pregledati izvide, pregledati e-maile, tudi konzultirati s pacientom. Nemški zdravnik ne more biti na jadrnici sredi morja 14 dni, kjer ni interneta.
- V Nemčiji ni čakalnih vrst. Nemčija ima 4,4 zdravnika, Slovenija pa le 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev in zaostaja tudi za povprečjem EU, ki je 3,9 zdravnika na tisoč prebivalcev.
- Zdravniki se morajo udeležiti vsaj enega mednarodnega kongresa letno. Oddati morajo članek za kongres, če ja ta prispevek izbran, ga morajo tam predstaviti.
- Samoplačniško vas lahko operirajo kjerkoli v Nemčiji.
- Zdravniki nimajo odločilnega vpliva na izbiro medicinske opreme. Lahko izrazijo željo, da bi imeli aparat določenega proizvajalca, vendar to ne pomeni, da bo ta izbran.
- Farmacevtska podjetja plačujejo zelo malo izobraževanj.
- Zdravniki v Nemčiji imajo veliko dela z birokracijo. Vsaka stvar se dokumentira, veliko pišejo. Vsaka stvar je zapisana na več mestih.
- V primeru zapletov naredijo analizo na sestanku, komunikacija je ključna. Ne le med osebjem, ampak tudi s svojci.
- Zdravniki v Nemčiji imajo v bolnišnicah podobno kot pri nas dvakrat dnevno vizite s starejšim specialistom, vsi odpusti gredo v predogled, šele nato pride do dejanskega odpusta bolnika.
Podatke smo pridobili od slovenskega zdravnika v Nemčiji, ki želi ostati anonimen. Njegovo ime hranimo v uredništvu. Kot pravi, podpira prizadevanja vlade Roberta Goloba v pogajanjih z zdravniškim sindikatom Fides, ker ne privoli v zdravniško izsiljevanje. Ob tem vladi sporoča: »Zaradi višjih plač ne bo večje učinkovitosti!«
Zaseda tri pozicije, stavkovna kopja lomi na plečih invalidov
Sindikalni boj zdravnikov se vse bolj preveša prav v izsiljevanje za višje plače. Po zadnjih dostopnih podatkih na portalu plač za december lani je bilo med 50 najbolje plačanimi javnimi uslužbenci, ki so ta mesec na račun prejeli več kot 14 tisoč evrov, kar 28 zdravnikov. Najbolje plačani višji zdravnik specialist iz UKC Ljubljana je prejel 18.890 evrov, kar je več kot dvakratnik plače nemškega kolega, »najslabše« plačani s te lestvice pa prav tako prihaja iz naše največje bolnišnice in je dobil 14.379,66 evra.
Medtem pa del zdravnikov med stavko ne opravlja niti nekaterih nujno potrebnih storitev za bolnike in paciente, kot so izdaje bolniških listov, pregledi za invalide v URI Soča ..., ki jih je kot obvezne vlada predpisala z odlokom. Zdravnica Metka Moharić je kot vodja edine ambulante v Sloveniji za invalide, kjer opravljajo preglede za pridobitev ali podaljšanje vozniškega dovoljenja, tej ranljivi skupini državljanov med stavko brezsrčno zaprla vrata. Moharićeva je hkrati strokovna direktorica URI Soča in obenem še predstojnica Katedre za fizikalno medicino in rehabilitacijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Stavkajoči zdravniki na treh ali celo štirih deloviščih
Tudi najbolj vidni predstavniki Fidesa zmorejo obvladovati več praks hkrati. Tako je prvi obraz stavkajočih, glavni sindikalist in anesteziolog Damjan Polh, redno zaposlen v SB Izola, ima pa tudi svoj s. p. »Štiriživkarstvo« v zdravniški dejavnosti izvaja podpredsednik Fidesa Milenko Stanković – kot radiolog je zaposlen v UKC Ljubljana, dela tudi na radiološkem oddelku v SB Celje, v diagnostičnem centru Medico Interna opravlja samoplačniško storitev ultrazvok mehkih tkiv in sklepov, ima pa še svoje zasebno podjetje RDIT, s. p. Lani je po dostopnih podatkih v medijih imel 58 dni dopusta, dodatnih 18 dni so mu ga prinesle posebne okoliščine dela, kot je izpostavljenost sevanju. Pravnik in zdravnik Bojan Popovič je vsestranski. Ni samo pravni svetovalec Fidesa, ob tem zahtevnem poslu opravlja tudi medicinsko prakso kot dermatovenerolog. Ima dermatološko ambulanto v ZD Trbovlje in ZD Postojna. V Dermadentu, družbi za medicinske, pravne in poslovne dejavnosti, d. o. o., v Ljubljani pa je 16-odstnotni lastnik podjetja, direktor, zdravnik in pravni svetovalec. Vse funkcije opravlja hkrati – skupaj s prakso v javnem sektorju. Prav pri Popoviču smo natanko preverili urnike njegovega dela, objavljene na spletu. Izkaže se, da ima ob sredah hkrati ambulanto v Postojni in Trbovljah. V Postojni je med 7. in 14. uro, v Trbovljah pa od 8. do 12. ure. V četrtek je njegov delovni čas še posebej pester. V Dermadentu ima od 7. do 14. ure koncesijo, od 14. do 18.45 je na voljo samoplačnikom, od 18.45 do 19.30 ima spet koncesijo. Ob petkih pa se mu delo prekriva v Trbovljah in Ljubljani. Vse dni v tednu opravlja tudi delo na domu kot pravni svetovalec. Kot je zapisano na strani Dermadenta, »večina storitev poteka po elektronskih komunikacijah. Termini osebnih sestankov po dogovoru strankami«.
Zanimivo je tudi, da je Popovičevo podjetje Dermadent po podatkih iz Erarja na plačili listi ZD Trbovlje in ZD Postojna. Od leta 2003 je od obeh zdravstvenih ustanov skupaj prejel dobrih 660 tisoč evrov.
To so le trije vidni člani sindikata, ki si z izsiljevanjem za uveljavitev ločenega stebra za zdravstvo obetajo od dva- do štirikrat višje plače od povprečne slovenske. Prevedeno v številke bi to pomenilo, da bi se zdravnikom, tako starejšim kot začetnikom, dohodki v povprečju najmanj podvojili. Če bi vlada popustila, bi zdravnik specialist prejel skoraj štirikratnik povprečne slovenske plače, to je 8511 evrov bruto, začetnik pa 3647 evrov, ostala pa bi jim tudi dva meseca in pol dopusta. Kot smo že poročali, vsak dan v UKC Ljubljana zaradi dopustov manjka do 24o zdravnikov! Kritično je zlasti v poletnih mesecih in ob praznikih.
A ne gre metati vseh zdravnikov v isti koš, ne nazadnje so tudi v sivem polju zlorab taki, ki sledijo ideji Hipokratove prisege, a prav zaradi črnih vran v svojem poklicu ne morejo napredovati, so podvrženi uravnilovki nagrajevanja in ne dosegajo vodstvenih položajev. Tem zdravnikom bi bilo treba nameniti poglobljeno pozornost. Bodo tisti, ki so zaustavili kolesje že tako upočasnjenega zdravstvenega sistema zaradi izsiljevanja in ki že tako dolge čakalne vrste v zdravstvu še povečujejo – več kot 130 tisoč pacientov čaka na prvi pregled –, odgovarjali za tiste bolnike, ki se jim bo zdravstveno stanje zaradi tega poslabšalo ali jim bodo celo ogrožena življenja?!
