V Murskih Črncih je bil zbor krajanov. Udeležilo se ga je čez 70 vaščanov ter župan Občine Tišina Franc Horvat, direktorica občinske uprave Mateja Krizmanič Telkeš ter računovodkinja Matejka Celec. Zbor je sklical župan po tistem, ko so zaradi nezadovoljstva na več področjih v Murskih Črncih konec lanskega leta predstavili idejo o odcepitvi od tišinske občine in priključitvi k Mestni občini Murska Sobota.
Nekoč najlepša vas
Pogovor je tekel o aktualnih in perečih zadevah v vasi, ki krajane motijo in pri katerih pričakujejo spremembe. Najprej je bil predstavljen proračun občine, investicije, ki so bile v kraju izvedene v obdobju 2011–2021, na dnevnem redu pa so bili tudi obnova cest in mrliške vežice, gradnja pešpoti, urejanje potoka Mokoš ... Vaščani so vodstvu občine zastavili vprašanje, zakaj se v Murskih Črncih ne dela več in zakaj je njihova vas vredna manj od drugih, saj da so druge vasi v občini bolj urejene. »Tudi mi smo del tišinske občine, pa nimamo ne kolesarske steze ne pločnika od Gradišča do Murskih Črnec,« je dejal eden od prisotnih. Župan jim je odgovoril, da je bilo v prej omenjenem obdobju z različnimi projekti in investicijami v vas vloženih čez milijon evrov, kar je razvidno iz zaključnih računov občine. Nadaljeval je, da je morala občina sofinancirati več državnih projektov, zaradi česar je ostalo manj za druge projekte. Po njegovih besedah so v šestih letih v državo vložili 1,6 milijona evrov, kar je potrdil občinski svet. »Ali te stvari sofinanciraš ali se ne delajo,« je rekel župan in kot enega zadnjih primerov navedel obnovo ceste Murska Sobota–Gederovci.
Kdaj se projekti lahko naredijo?
Vaščani so župana izzvali, naj se nekaj dogovorijo, saj da so prišli na zbor, da izvedo, kdaj bo občina izvedla kak projekt. »Reševati moramo kolesarsko stezo, pešpot, mrliško vežico. Vodovod se bo naredil, ker se mora, mi pa moramo rešiti tisto, kar nas muči,« je dejal eden od prisotnih. Slišati je bilo tudi, da so bili Murski Črnci nekoč najlepša vas v občini, danes pa so daleč od tega. »Povejte nam, kdaj se lahko ti projekti naredijo,« so zahtevali. Horvat je nadaljeval, da lahko obljubi marsikaj, ampak je vse odvisno od sredstev, ki bodo na voljo. Načrti za urejanje vasi obstajajo. Pri tem je opozoril, da mora kolesarsko stezo zunaj naselja zgraditi država, ne občina.
Kmalu začetek del na cestah
Slišali so se pozivi k pripravi strategije za razvoj vasi, da se bo vedelo, kaj se bo delalo letos, kaj v prihodnjih letih. Vaščani se zavedajo, da se ne more v vseh vaseh narediti vse naenkrat, ampak treba je postaviti prioritete, menijo. Ena od pobud je bila ureditev križišča na cesti Murski Črnci–Tišina–Krog, saj da je nevarno. Predvsem pa si želijo obnove cest v vasi. Pred nekaj tedni smo pisali, da je občinski svet tišinske občine sprejel proračun za letos v prvem branju. Največ sredstev, več kot milijon evrov, bo namenjenih obnovi cest po gradnji pomurskega vodovoda sistema B. Župan je na zboru vaščanov povedal, da bo pripravljenih več predlogov za obnovo cest, o njih bo odločal občinski svet. V občini se bo moralo urediti okoli 40 odsekov cest različnih dolžin, obnavljali pa bodo tiste, kjer se bo pokazalo, da je bolj smotrno prenoviti celotno cesto, kot samo asfaltirati razkopan del zaradi vodovoda. Dodal je še, da bodo pri odločitvi upoštevali kategorijo ceste, prometno obremenitev in stanje ceste, dela pa se bodo začela po odprtju cestnih baz.
Cesta v slabem stanju
Dotaknili so se tudi ceste med Murskimi Črnci, Satahovci in Krogom, ki je v zelo slabem stanju. Horvat je dejal, da bo sanacija te ceste prišla na vrsto v prihodnjih letih, sodeč po načrtu razvojnih programov v letu 2025. Vrednost projekta je 288 tisoč evrov. Kot je opisano v načrtu, je občina že leta 2021 pripravila dve različici projekta obnove, a ker je mestna občina v svojem delu obnovo izvedla drugače, kot je predvidevala tišinska, so tudi oni pridobili drugo ponudbo. Sondiranje pa je pokazalo, da bi bilo treba na nekaterih odsekih izkopati material do globine 40 centimetrov in navoziti manjkajoči material za utrditev posteljice, zato se niso odločili za enak način obnove, kot ga je izvedla soboška občina. Po njihovem mnenju bi se brez dodatnih del lahko hitro ponovil scenarij pokanja in posedanja asfalta.
Še ureditev mrliške vežice
Občinska svetnica Marija Prelec je pri tem navedla, da krajane boli, ker se projekti odlagajo v prihodnost. Da četudi se neki projekt uvrsti v proračun, potem izgine, se z izvedbo odlaša in se ne izvede. Župan je ponovil, da proračun sprejema občinski svet in ne on, zatrdil, da je sedaj obnova predvidena za leto 2025, a da ne more zagotoviti, da takrat res bo. Kot je dejal, se je v preteklih dneh začela količiti državna cesta Petanjci–Murski Petrovci–Sodišinci–Krajna, kjer bo morala občina po predračunu prispevati 1,5 milijona evrov, ter da sofinancirajo razsvetljavo, kolesarsko stezo, pločnik, avtobusno postajo ... »Mi lahko naredimo načrt, a če pride kaj vmes, se bo moralo kaj tudi vreči iz proračuna in spet bomo težko kaj delali.«
Kaj pa mrliška vežica?
Vaščani si želijo še ureditve mrliške vežice, v katero se ne vlaga, pravi svetnik Robert Györek, ki je obenem predsednik vaškega odbora. Menijo, da je treba zamenjati pohištvo, okna, urediti okolico, saj da bi se s tem preprečilo tudi odlaganje smeti. Želijo si tudi zasteklitve terase in nadstreška, da bi ob pogrebu vsaj govorniki in svojci stali pod streho. Direktorica občinske uprave je povedala, da vsega naenkrat ne morejo narediti, bodo pa najprej poskrbeli za menjavo stavbnega pohištva. Tudi o urejanju vodotokov je tekla beseda, pri čemer je župan spomnil, da je občina na poziv direkcije za vode določila dela prve in druge prioritete. Prav tako naj bi minister za naravne vire in prostor županom obljubil, da se bodo vodotoki urejali tudi po obdobju rednega vzdrževanja. Potoka Mokoš in Dobel sta namreč v pristojnosti države.
