Slovensko cestno omrežje obsega okoli 39 tisoč kilometrov cest, od tega je nekaj manj kot 6000 kilometrov glavnih in regionalnih cest, ki so v upravljanju Direkcije za infrastrukturo, zraven pa lahko prištejemo vse ceste v mestih in krajih. In vse te ceste so opremljene s prometnimi znaki, ki pa jih mnogi še danes ne razumejo povsem ali nočejo videti. Že nova krožišča, ki zahtevajo, da se voznik že pred njim razvrsti v pravi pas, so včasih znanstvena fantastika, torej bi lahko bili tudi novi prometni znaki več ali manj le »kozmetična poprava« sedanjega stanja.Vseeno pa je nekaj zanimivih, predvsem gredo bolj v tok s časom. Hkrati se poslavljajo znaki, ki so nastali že pred dolgimi desetletji, ko je bil promet povsem drugačen.
Z novim pravilnikom novi znaki
Novi pravilnik o prometni signalizaciji in opremi na cestah torej predvideva uvedbo nekaj grafično prenovljenih znakov, nekatere, ki jih je »povozil čas«, pa bodo ukinili. Tako naj bi se prilagodili tudi sodobnim vozilom, ki so vse bolj opremljena z različnimi varnostnimi in udobnostnimi elektronskimi sistemi. Novi pravilnik bo sicer nadomestil sedanjega (in nekajkrat posodobljenega) iz leta 2015, a kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, v osnovi ne prinaša bistvenih sprememb na področju prometne signalizacije. »Predpis je le posodobljen, v celoti so prenovljeni grafični prikazi, bistvena novost pa je uskladitev posameznih rešitev z zadnjim stanjem tehnike,« pojasnjujejo.
Novi znaki naj bi nekatere sedanje zamenjali do sredine leta 2026, največje spremembe pa so pri vidnosti; avtocestni znaki bodo še bolj svetlobno odbojni, razumljivi tudi za asistenčne sisteme v vozilih, zato jim bodo prilagodili tudi velikost, najopaznejši že na prvi pogled pa bodo seveda nekateri povsem novi znaki.
Z znaka za prehod prek železniške proge se bo poslovila parna lokomotiva in prihaja električna. Manj pomemben je sicer znak za carino, ki ga bo nadomestil enotni za cestninski nadzor, zanimiva pa bo sprememba, ki jo bodo najprej opazili kolesarji in pešci: s kolesarskih površin se bodo poslovili vertikalni znaki, ki predstavljajo določeno nevarnost za kolesarje, pešce ali uporabnike e-skirojev, in jih bodo zamenjale talne oznake. Izginil bo tudi znak za vdolbino na cesti, ki bi ga morda morali, glede na slabo stanje cest, veliko pogosteje postaviti, ostal pa bo znak za neravno vozišče. Tudi tega bi pravzaprav lahko nameščali pogosteje.
Nov bo znak za omejitve uporabe na posameznih cestah ali prometnih pasovih, z drugimi besedami, prihajajo prometni pasovi za vožnjo vozil z dvema ali več potniki.
Pasu za počasna vozila ne bo več
Poslovil se bo tudi modri znak za določitev najmanjše dovoljene hitrosti, zadnje čase smo ga lahko dejansko videli le še na avtocestah, s tem pa se ukinja pas za počasna vozila in se bo začela signalizacija za odpiranje in zapiranje dodatnih prometnih pasov ter »označitev števila pasov v posamezni smeri«. Že danes velja, pa se tega mnogi ne držijo, da se tudi na avtocesti z več voznimi pasovi vedno »vozi po skrajnem desnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni«, ne glede na hitrost. Tovornjaki pa smejo v primeru treh in več pasov voziti le po skrajnih desnih dveh pasovih.
Tudi varnostne ograje se bodo počasi poslovile s cest v naseljih. Po novem jih bodo lahko postavljali le »v primeru nevarnega mesta, ki ga predstavlja globlji vodotok, železniška proga, višji podporni zid, ali če cesta poteka po brežini«.
