Vsaka odvisnost je težava. Pa naj bo to odvisnost od iger na srečo, računalniških iger, alkohola ali mamil. Posebej slednji sta veliki težavi v sodobnem svetu mobilnosti, saj povzročata voznikom precej težav in jih posledično spreminjata v eno največjih potencialnih nevarnosti zase in za druge udeležence v prometu.
Vožnja pod njunim vplivom še kako omejuje in zmanjšuje sposobnost voznika, da bi realno zaznaval svet okoli sebe, zmanjšuje reakcijski čas, omejuje vid, sluh in še kaj. A eno je vožnja pod neposrednim vplivom, drugo pa, ko se takšnih voznikov lotijo sindromi odtegnitve, torej ko se za volan spravijo, ko snov preneha delovati, a jo hočejo in potrebujejo.
V Sloveniji je največ v uporabi marihuana, sledijo heroin in kokain ter nove vrste drog, ki pa jih je že težje zaznati v telesu voznika. Velik problem, tako opozarjajo strokovnjaki, so tudi zdravila, med katerimi je veliko protibolečinskih. Najpogosteje pa policija na cesti zazna kokain in kanabinoide.
Vse več je rekreativnih drog
V Evropi se sicer zmanjšuje uporaba heroina, povečuje pa se število rekreativnih kadilcev marihuane. Psihoaktivne snovi v telesu se zadržujejo dlje časa, posebej v krvi, in to je merilo, ali je voznik pod vplivom substance ali ne. Nenevarnih drog dejansko ni, vse zmanjšujejo pozornost, slabša je budnost, tiste pa, ki delujejo poživljajoče, povečujejo agresivnost in dajejo nerealne občutke.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2018 izvedel raziskavo, po rezultatih katere je 21 odstotkov prebivalcev Slovenije že kdaj v življenju uporabilo katero izmed prepovedanih drog, najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 odstotka prebivalcev.
Učinki na voznike so torej različni, pogosto pa so podobni učinkom alkohola. Strokovnjaki navajajo, da se lahko pojavi tunelski vid, poslabša se koordinacija gibov, pride do paničnih napadov, kar seveda zelo vpliva na vožnjo. Učinki konoplje na primer se kažejo v okrnjenem nadzoru gibanja, hitrosti spretnosti, vidnem zaznavanju, kratkoročnem spominu, daljšem reakcijskem času in ravnotežju.
Amfetamini in metamfetamini okrnijo sposobnosti vožnje tako, da povečajo neracionalno vedenje in nagnjenost k tveganjem, nepredvidljivo vožnjo, povzročajo prehitro vožnjo in s tem trčenja pri visoki hitrosti. Kokain sproži tako imenovano hiperkortizolemijo, ki je povezana z manijo, depresijo, slabo koncentracijo in hiperaktivnostjo. Po študiji Vearrier, narejeni med vozniki, ki so bili pridržani zaradi brezglave vožnje, je v anketi kar 87 odstotkov voznikov priznalo, da so v zadnjih 12 urah zlorabili kokain.
Mlajši moški posebej kritični
Med posebno kritično populacijo voznikov, ki vozijo pod vplivom drog, so po mnenju AVP moški v starosti od 19 do 24 let. Njihova ogroženost je namreč do trikrat večja kot pri ostalih udeležencih v prometu. Žal pa se ta povečana ogroženost zdaj počasi seli tudi v starostno kategorijo med 25. in 34. letom starosti.
Seveda poznamo tudi legalne droge, na primer kofein, ki v zmernih odmerkih omogoči večjo zbranost in budnost, lahko pa povzroči podaljšanje reakcijskega časa. V prevelikih odmerkih so učinki lahko problematični, saj povzročijo nezmožnost odločanja in tudi halucinacije. Vozniki moramo biti pozorni tudi na različna zdravila, ki lahko vplivajo na sposobnost za vožnjo ali pa nanjo celo zelo vplivajo. Imenujejo se trigoniki. Takšna zdravila so označena s posebnim simbolom, trikotnikom. Tista, označena s polno obarvanim rdečim trikotnikom, vožnjo prepovedujejo.
Na policiji sicer pravijo, da so letos odredili 275.055 alkotestov in 1196 pregledov zaradi sumov vožnje pod vplivom drog, na leto pa v povprečju zabeležijo 11 tisoč pozitivnih alkotestov in 250 pozitivnih strokovnih pregledov na droge. »Na letni ravni porabimo od 2500 do 3000 hitrih testov za droge,« dodajajo.
Nevarna je tudi kombinacija alkohola in drog za volanom
Statistika govori, da je med vozniki, ki so bili udeleženi v nesrečah, statistično le malo tistih, ki so bili samo pod vplivom drog. Med huje poškodovanimi in smrtnimi žrtvami je bil v raziskavi v desetih državah Evrope prav tako na prvem mestu alkohol, sledi mu kombinacija alkohola in prepovedanih drog.
Po evropskih ocenah projekta Druid je v prometu približno sedem odstotkov voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, in od dva do tri odstotke voznikov pod vplivom drog ali kombinacije drog z alkoholom. Slovenija prav gotovo ne zaostaja po deležu alkohola, morda pa je delež prepovedanih drog, predvsem pa psihoaktivnih zdravil, še vedno za pol do en odstotek nižji.
Skandinavske države imajo precej amfetamina in benzodiazepinov, Združeno kraljestvo ima izjemno veliko kanabisa, dežele jugozahodne Evrope pa kokaina. Zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti po kajenju enega džointa je približno enako, kot je zmanjšanje naših vozniških sposobnosti pri koncentraciji 0,8 odstotka alkohola v krvi.
V Sloveniji se trend uporabe prepovedanih substanc za volanom žal povečuje, po podatkih policije so najpogostejši udeleženci v strokovnih pregledih na droge vozniki osebnih avtomobilov in vozniki enoslednih motornih vozil.
Lani je bilo tako 87 prometnih nesreč, pri katerih je bil povzročitelj pod vplivom drog, pri čemer se je poškodovalo 79 udeležencev, 13 pa jih je izgubilo življenje.
Kakšna škoda nastane, je tudi mogoče izmeriti
Prometne nesreče in njihove posledice družbo stanejo na leto okoli dva do tri odstotke bruto družbenega proizvoda. Čeprav je seveda vsako življenje neprecenljivo, naj bi vsaka smrtna žrtev v prometu stala 1,87 milijona evrov, huje telesno poškodovani pa 243.100 evrov, kar je seveda velik družbeni problem.
