Le malo voznikov se zaveda, da so v vozilih okoli njih tudi vozniki z okvaro sluha. In da pri pridobivanju vozniškega dovoljenja nimajo omejitev, čeprav se seveda srečujejo s težavami, ki jih drugi udeleženci v prometu ne poznajo. Še najhuje je, če se jim na cesti kaj zgodi, na primer okvare avtomobila ali prometne nesreče, kar jih spravi v veliko stisko. Vseeno pa je njihovo obnašanje na cesti v veliki meri še bolj pozorno.
V Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana so povedali, da imajo ti vozniki zaradi izgube sluha zelo dobro vizualno spremljanje dogajanja prometa. »Ker so na primer intervencijska vozila vedno opremljena tudi s svetlobnimi signali, jih pravočasno opazijo tudi v primeru, da vozilo vozi za njimi. Zato so enakovredni slišečim voznikom. Prav zaradi te močne vizualne komponente so zelo dobri vozniki,« pravijo.
Luka Rupnik, vodja avtošole AMTK, dodaja, da bi bili tudi ostali vozniki lahko bolj jasno opozorjeni, da je v vozilu poleg njih voznik s težavami s sluhom: »Oznaka sicer ni zakonsko predpisana, a menim, da ne bi bilo odveč, da bi bilo vozilo označeno z napisom kot na primer 'ne hupaj, ne slišim' ali kaj podobnega. Seveda to vsem ni všeč, ker utegne biti diskriminatorno. Ampak v praksi se je v večini primerov izkazalo za boljše oziroma lažje poučevanje in razumevanje drugih.«
Veliko bolj osredotočeni na opazovanje okolice
Imajo pa gluhi vozniki nekaj težav tudi v gostem prometu na avtocesti ali v mestu, ko zaradi velike gostote vozil ne morejo razločiti dogajanja v okolici. Gluh ali naglušen voznik mora veliko bolj vizualno opazovati, kako se vozila okoli njega gibljejo. Tako se lahko pravočasno odzove na nenadne dogodke. Imajo pa eno prednost, in sicer da ne slišijo nadležnega hupanja nervoznega voznika in sproščeno vozijo naprej.
Defenzivna vožnja je tudi eden od načinov, kako se uspešno prebijajo skozi promet in nestrpnega voznika v prometu raje spustijo naprej, ker ne želijo tvegati kakršnegakoli konflikta. Zaradi otežene komunikacije so že tako ali tako v podrejenem položaju.
V avtošolah pa pravijo, da sicer nimajo ravno veliko kandidatov za vozniški izpit, nekaj na leto, kakšno leto pa v določenih avtošolah sploh nobenega.
»Takih voznikov je zelo malo. Morda eden na leto. Imeli smo naglušnega kandidata za motor, ki je uspešno opravil izpit. Ampak je bilo lažje, ker je bil naglušen, torej je nekaj slišal. Menim, da jim največkrat drugi vlijejo strah, da ne bo šlo, da je prenevarno, kar seveda ni res. Taki kandidati se zavedajo svojih sposobnosti ter jih upoštevajo pri vožnji in vsaj zame so dosti boljši vozniki od marsikaterega drugega. Je pa res, da priprave in vse skupaj vzamejo več časa ter potrpljenja,« meni Luka Rupnik.
CPP po povsem enakih pravilih
Opravljanje izpitov iz CPP in prve pomoči poteka po povsem enakih pravilih kot pri slišečih, le da mora biti prisoten tolmač znakovnega jezika. Poleg tega imajo gluhi pri opravljanju izpitov približno 20 minut več časa. Pri izpitih je lahko prisoten tudi tolmač, ki lahko prosi inštruktorja za razlago vprašanj, če ta ne bi bila razumljiva.
Na predavanjih o CPP imajo tudi tolmača, ki hkrati pouči učitelja vožnje o osnovnih znakih za praktično poučevanje. Na vožnji pa se lahko stvari zapletejo. Po izkušnjah inštruktorjev porabijo kar nekaj časa, da razložijo določene situacije, pomagajo si s skicami, knjigami, posnetki. Pa tudi kar nekaj gluhih zna brati z ustnic. »Vsekakor je poučevanje težje za učitelja. Osnovne stvari, kot so levo, desno, zaviraj, pospeši, niso problem,« doda Rupnik.
Skoraj vsak odrasli gluh tudi voznik
Po nekaterih podatkih je v Sloveniji približno 1500 gluhih, ki uporablja slovenski znakovni jezik, in približno 75.000 oseb s slušnim aparatom. A jih vseeno veliko tudi vozi, ker jim to omogoča še dodatno samostojnost in neodvisnost. V Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana ocenjujejo, da je med gluhimi vsaj 80 odstotkov voznikov ali, z drugimi besedami, skoraj vsi odrasli gluhi so tudi vozniki.
Gluho osebo sicer opredeljuje izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 hertzov, povprečno na ravni 91 decibelov ali več.
Več strpnosti tudi od drugih voznikov
Na pomoč so jim priskočili tudi pri AMZS, kjer so v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije razvili posebno mobilno aplikacijo, namenjeno gluhim in naglušnim v prometu. Aplikacija omogoča lažjo komunikacijo pri organizaciji pomoči na cesti, ob okvari vozila tako na preprost način sporočijo svojo lokacijo in vrsto okvare, kar sproži ustrezne postopke v klicnem centru AMZS in s tem hitrejšo pomoč na cesti, saj operaterji tako že vedo, kje je voznik, kakšna je okvara avtomobila in kako je vozniku ime.
K večji varnosti teh voznikov lahko prispevajo tudi drugi udeleženci v prometu. Predvsem bi lahko bili še bolj strpni in previdni. Zato bi bila že omenjena oznaka na vozilu smiselna. Nekateri vozniki sicer to nadomestijo z oznako za invalida, ki nekaj odtehta, ne pa vsega. Žal pa se v Sloveniji dogaja, tako pravijo strokovnjaki, da nekateri vozniki mislijo samo nase in niso strpni. A to je že druga zgodba.
