Hrvaška od meje s Slovenijo do meje s Srbijo prioritetno načrtuje gradnjo 370 kilometrov nove hitre ceste – podravske magistrale. Slovenija na drugi strani s 30 kilometri magistrale – navezave na avtocesto – menca že četrt stoletja. Čeprav so Hrvati z načrti zelo daleč, priključitev njihove ceste na slovensko prometno omrežje še ni določena – ali bo to Ormož ali Zavrč. Pogovori o tem so na ravni prometnih oziroma infrastrukturnih ministrstev obeh držav. Po pojasnilu slovenskega, ki ga vodi Alenka Bratušek, je trasa v usklajevanju. »Potek nove povezave na območju vzhodne Slovenije je v fazi usklajevanja z Republiko Hrvaško,« so povedali na MZI.
Hrvaška ima projektno dokumentacijo
Dejstvo je, da Hrvaška ne sedi križem rok, postopke za novo magistralo pelje hitro in odločno. Za celotno traso ceste (370 kilometrov) imajo izdelane študije hitre ceste, za večji del odsekov pa že tudi projektno dokumentacijo. Vse kaže, da nameravajo sosedje svojo novo hitro cesto Podravino pripeljati do Ormoža, kjer bi se navezala na že zgrajeno ormoško vzhodno obvoznico. Neposredno bi povezala mesti Ormož in Varaždin, s tem bi na hrvaški strani prometno razbremenili naselja varaždinskega predmestja (Sračinec, Petrijanec …).
Čeprav bi Hrvaška svojo hitro cesto pripeljala do Ormoža, kjer bi se navezala na slovenski del nove glavne ceste Ormož–Ptuj, vse kaže, da v načrtih ostaja tudi most čez Dravo med Zavrčem in Forminom, ki bi na cesto Ormož–Ptuj priključil Haloze ter meddržavni promet z nekdanjega mejnega prehoda Zavrč.
Viadukt Lešnica v Ormožu zgradili leta 1998
Medtem ko Hrvaška kot po tekočem traku sestavlja načrte in dokumentacijo za skoraj 400 kilometrov podravske magistrale, Slovenija s svojim delom ceste od državne meje do avtoceste na priključku Ptuj še vedno cinca, kot se to dogaja že četrt stoletja. Viadukt Lešnica oziroma ormoško obvoznico, ki predstavlja del nove glavne, nekoč hitre, ceste Ormož–Ptuj, so zgradili leta 1998. Leta 2007 so nato na Ptuju zgradili še Puhov most, neslavno pa se je končala gradnja viadukta Sejanca v Ormožu, kjer so izvajalci drug za drugim zapadli v stečajne postopke. Gradnjo Sejance so nadaljevali po desetih letih, zagnala jo je vlada Mira Cerarja.
Nova tri leta stagniranja
Medtem ko sta gradnja Sejance in objava razpisa za izbiro izvajalca gradnje za odsek med Ormožem in Markovci dajala občutek, da se projekt premika, zdaj tri leta že vse skupaj ponovno stoji. Darsu se z izbiro izvajalca ne mudi, saj za cesto nimajo gradbenega dovoljenja. Za odsek Ormož–Gorišnica ga sicer imajo, a ker cesta z odsekom Gorišnica–Markovci tvori celoto, Dars pridobiva integralno gradbeno dovoljenje, kar pomeni tudi izdelavo presoje vplivov na okolje in okoljevarstvenega soglasja za celotno traso. »Pričakujemo, da bomo integralno gradbeno dovoljenje pridobili letos poleti,« so navedli na Darsu.
V Ljubljani ena, v Podravju druga pravila?!
Kot zanimivost velja omeniti, da je za projekt podravske hitre ceste, na katero regija čaka že četrt stoletja, treba pridobiti integralno (skupno) gradbeno dovoljenje (GD), medtem ko za razvpiti kanal C0 – kanalizacijske cevovode čez ljubljanske vodonosnike – tega ne potrebujejo. Ljubljana lahko kanalizacijo gradi na podlagi posamičnih oziroma etapnih gradbenih dovoljenj, brez skupnega integralnega, ki bi vključil celovito presojo vplivov na okolje.
V Podravju medtem ni mogoče pridobiti posamičnih gradbenih dovoljenj za vsak odsek ceste posebej (Ormož–Gorišnica in Gorišnica–Markovci), saj da tvorita funkcionalno celoto. Tudi ljubljanski kanalizacijski cevovod je celota, vendar so tam pravila očitno drugačna, če lahko gradijo z etapnimi gradbenimi dovoljenji. Zakaj je možna razlika, smo vprašali družbo Dars, investitorja gradnje ceste Ormož–Ptuj, vendar situacije niso želeli komentirati. »Glede pravilnosti pri oceni (ne)potrebnosti okoljevarstvenega soglasja za kanal C0 je bilo že veliko napisanega. Zadev, ki niso v naši pristojnosti, ne komentiramo,« so odgovorili.
