Več o tem raku in predvsem, kako se pravilno zaščititi pred nevarnim soncem, pripoveduje mag. Maja Gabrič Zirkelbach, dr. med., spec. dermatovenerologije, iz Dermisa, specialistične dermatološko-alergološke ambulante, d. o. o., iz Novega mesta.
Se vam zdi, da so vsa opozorila o nevarnostih pretiranega sončenja v zadnjih letih padla na plodna tla?
»Zadnja leta opažamo, da se je ozaveščenost o škodljivih vplivih sonca na kožo povečala, a ne dovolj. Še vedno se nekateri ne zaščitijo dovolj, predvsem med delom na prostem in športnimi aktivnostmi, nekateri pa se še vedno namerno izpostavljajo soncu, da bi imeli zagorelo polt.«
Katero zaščito svetujete? Kateri je minimalni faktor zaščitne kreme, da pomaga?
»V toplem obdobju leta je pomembno, da smo med 10. uro in 17. uro v senci. Pri delu na prostem je kožo treba zaščititi z dolgimi oblačili iz gosto tkanih materialov ali oblačili z UV-zaščito in s širokim pokrivalom ter sončnimi očali. Nepokrite dele kože je treba namazati s kremo za sončenje. Krema mora imeti UVA- in UVB-zaščito, svetujem faktor (SPF) 30 ali več (najbolje 50). Kremo je treba nanesti pol ure pred izpostavitvijo, nanos kreme pa nato obnavljati na dve uri, po plavanju, znojenju, brisanju kože.«
Obstajajo naravne sončne kreme? Kako varne so »čokoladne« kreme za hitro porjavitev, ki so zadnja leta zelo priljubljene med mladimi?
»Pojem naravnih sončnih krem je zelo širok. Oglaševalci uporabljajo izraz naraven za številne izdelke. Lahko gre za kreme, ki imajo le fizikalne filtre (npr. titanov dioksid, cinkov oksid) in dejansko nudijo ustrezno zaščito, ki mora biti opredeljena z vrednostjo SPF, ki je na embalaži. Te kreme so po navadi namenjene zelo občutljivi koži in koži otrok. Treba je povedati še, da doma pripravljeni izdelki, kot so šentjanževo olje ali mazanje s pivom in kakavovo maslo, ne nudijo primerne zaščite. Kreme za samoporjavitev predstavljajo sorazmerno varno pot do rjave obarvanosti kože, vendar pa ne nudijo zaščite pred škodljivimi vplivi UV-žarkov.«
Ali kožnega raka jemljemo manj resno kot druge rake? Kateri kožni raki so pogosti?
»Vse več ljudi se zaveda resnosti te problematike in si redno samopregledujejo kožo. V osnovi rakave spremembe na koži delimo na melanom in nemelanomske rake. Med skupinama so zelo pomembne razlike. Melanom je rak, ki se razvije iz celic, ki proizvajajo barvilo melanin. Predstavlja samo tri odstotke vseh kožnih rakov, a povzroča največ smrti, saj lahko zaseva v bezgavke in oddaljene organe. Zato je nujno takojšnje zdravljenje. V skupini nemelanomskih rakov kože je najpogostejši bazalnocelični karcinom, nekoliko redkejši pa je ploščatocelični karcinom. Prvi se pojavi kot bunčica kožne barve z voščenim robom ali kot ranica, ki se ne zaceli. Raste počasi in ne zaseva. Ploščatocelični karcinom pa je po navadi videti kot lisa, pokrita s skorjo oziroma krasto. Lahko pride tudi do nastanka rane ali izločka. Lahko zaseva v bezgavke, predvsem če se pojavi na ustnicah ali uhljih.«
Koga kožni rak najpogosteje prizadene?
»Bistvene razlike med spoloma ni. Po podatkih registra raka v Slovenji za melanomom letno zboli od 650 do 700 ljudi, okoli 3.600 pa je letno prijavljenih nemelanomskih rakov – zelo verjetno jih je več, a je prijavljanje nedosledno. Število obolelih za kožnim rakom je še vedno v porastu, res pa je, da se veča delež bolnikov, ki imajo rakavo obolenje odkrito v zgodnji fazi in je zato zdravljenje uspešnejše. Največ nemelanomskega kožnega raka je med ljudmi srednjih let in starejšo populacijo, medtem ko melanom pogosto najdemo tudi pri mladih – v starostni skupini od 20 do 30 let velja za najpogostejšo obliko raka.«
Kaj pa smrtnost in kožni rak?
»Smrtnost je odvisna od vrste kožnega raka. Pri nemelanomskih oblikah kožnega raka je smrtnost nizka, pri melanomskem raku se prav tako znižuje. Nekaj na račun zgodnejše diagnostike pa tudi zaradi novih zdravil, ki so se pojavila v zadnjih letih in so namenjena zdravljenju napredovalih oblik bolezni.«
Vas obišče veliko ljudi, ki jih skrbijo spremenjena kožna znamenja, ki so mogoče nevarna, celo rakava? Kdaj svetujete obisk pri zdravniku?
»Samopregledovanje kože naj bi opravljali enkrat mesečno. Pregledati si moramo celotno telo, kar najlaže storimo s pomočjo dveh ogledal. Pozorni moramo biti na znamenja, ki spreminjajo velikost, barvo ali obliko, ki so videti drugačna od preostalih, imajo neenakomerne robove in so nesimetrična, večbarvna, srbijo, krvavijo ali so videti kot rana oziroma imajo voščen lesk. Svetujem ogled ABCDE-pravila, ki pomaga pri razlikovanju nenevarnih pigmentih nevusov od sumljivih lezij za melanom. Pregled pri zdravniku je smiseln, ko opazimo za kožni rak sumljivo spremembo.«
Kako nevarne so opekline izpred veliko let, ko še ni bilo take ozaveščenosti o zaščiti kože in so bili mnogi večkrat hudo opečeni?
»Vsi, ki so imeli sončne opekline v preteklosti, imajo nekoliko povečano tveganje za kožnega raka. Seveda so dolgoročne posledice opeklin odvisne tudi od tipa kože posameznika ter drugih genetskih in okoljskih dejavnikov.«
