Komarje tako najdemo vse od ekvatorja pa do polarnih območij in Slovenija ni izjema, le da so bile te male žuželke v preteklosti slabše raziskane in o njih nismo vedeli prav veliko. Bilo je sicer nekaj raziskav, leta 2020 se je začel prvi obširni monitoring komarjev v Sloveniji, okviru katerega so strokovnjaki v treh letih raziskav popisali kar 34 vrst komarjev, sedem so jih celo zaznali prvič. »Komarje smo vzorčili na 226 vzorčnih mestih po vsej Sloveniji v času od aprila do oktobra ter preverjali stanje populacije tudi v zimskem času. S triletnim vzorčenjem komarjev v Sloveniji smo ugotovili, da se odrasli komarji v okolju začnejo množično pojavljati aprila oziroma maja in so aktivni do konca oktobra,« je povedala Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Pri nas trije tujerodni
Če je spomladi količina padavin velika, lahko maja in junija pričakujemo večje število odraslih komarjev vrst, katerih razvoj je vezan na poplavne ravnice ob jezerih in rekah. Tujerodne vrste komarjev, kot je tigrasti komar, ki so vezane na manjše umetne vodne habitate (manjše stoječe vode), pa vrh številnosti populacij dosežejo od julija do septembra. Na srečo v zmerno toplem podnebnem pasu odrasli komarji večinoma ne preživijo ob obdobjih nižjih temperatur.
V Sloveniji smo do zdaj popisali 41 vrst komarjev. Z medicinskega vidika so pomembne tri tujerodne vrste komarjev: tigrasti, korejski in japonski komar. Predvsem tigrasti je poznan kot prenašalec virusov čikungunje in denge ter parazitov iz rodu dirofilaria.
»Tigrasti komar je razširjen v večjem delu Slovenije in smo ga odkrili na več kot polovici vzorčnih mest. Te vrste leta 2015 še ni bilo v severnem, severovzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije, vendar pa se je sedaj razširila tudi na ta območja. Japonski komar je bil že leta 2015 razširjen po večjem delu Slovenije. Korejskega komarja smo prvič popisali leta 2013 v Lovrencu na Dravskem polju, vendar ga od takrat nismo več našli. Leta 2019 smo ga zaznali na območju Nove Gorice in se je razširil po območju zahodne Slovenije,« je povedala Nataša Knap.
Najbolj kritična je severovzhodna Slovenija
Vse tri vrste naseljujejo urbana okolja in so zato pogosto v stiku z ljudmi, najbolj nadležni pa so, ker pikajo podnevi. Poleg tujerodnih vrst je tudi nekaj avtohtonih vrst takih, ki prenašajo viruse in parazite. Najpomembnejši je navadni komar, ki je glavni prenašalec mrzlice Zahodnega Nila in nekaterih virusov.
Med območji Slovenije, ki so najbolj ogrožena s komarji, izstopajo severovzhodna Slovenija, od Goričkega do območja med Dravo in Muro, Vipavska dolina ter nižinsko območje jugovzhodne Slovenije. Na teh delih je veliko površinskih voda, komarjem ustrezata tudi temperatura in količina padavin. V nekaterih predelih Slovenije pa je raznolikost vrst še posebej izražena. Raziskava je pokazala, da to velja tudi za območje Podravja, na širšem območju Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice, Rač, Lovrenca na Dravskem polju, Ormoža, Šentilja in Pesnice. »Po številu komarjev so izstopala območja naravnih rezervatov. Na območju Račkih ribnikov in Ormoških lagun smo ulovili komarje kar 12 vrst!« dodaja Knapova.
Komarji kot veliko zdravstveno tveganje
Komarji poleg tega, da so nadležni, prenašajo številne viruse, bakterije in parazite. Bolezni, ki se prenašajo z žuželkami, predstavljajo več kot 17 odstotkov vseh nalezljivih bolezni in globalno povzročijo več kot 700 tisoč smrti na leto. Najpomembnejše so virusne bolezni, kot so denga, čikungunja, zika in mrzlica Zahodnega Nila ter na primer malarija.
Občasno se v Evropi pojavijo manjši ali večji izbruhi bolezni. Tako so v letih 2007 in 2017 v Italiji zaznali izbruh mrzlice čikungunja, ko je vsakič zbolelo več kot 200 ljudi, prenašal pa jo je tigrasti komar. O manjših izbruhih denge redno poročajo z juga Francije, manjši izbruh je bil zaznan celo leta 2010 na Hrvaškem. Mrzlica Zahodnega Nila pa vse od pojava leta 1996 povzroča izbruhe po Evropi, največ primerov so našteli leta 2018. »Zato komarje, ulovljene pri nas, pregledujemo tudi na prisotnost teh virusov, a k sreči za zdaj teh virusov nismo dokazali,« je povedala Nataša Knap.
Kaj storiti doma
Ker so avtohtoni komarji vezani na omenjene naravne habitate, kot so večje ali manjše vode, ribniki, reke, barja, samo z manjšimi posegi ne moremo vplivati na njihovo število. Lahko pa, po besedah strokovnjakov, sami vplivamo na številnost komarjev tujerodnih vrst, ki so vezane na manjše umetne vodne habitate. Za zmanjševanje vpliva na zdravje pa je najpomembnejše preprečevanje pikov komarjev. »Sami lahko zmanjšamo število mest, kamor komarji odlagajo jajčeca, se pravi pokrijemo odprte posode s stoječo vodo v okolici hiše in na vrtičkih. Že minimalna količina vode v vedru zadostuje za razvojni krog predvsem tujerodnih vrst. Ravno pokopališča so ena izmed ključnih mest nadzora,« pove Knapova.
Na NIJZ pa svetujejo nošenje svetlejših oblačil, ki pokrivajo večji del telesa, uporabo repelentov, preprečevanje vstopa komarjem v hiše z uporabo komarnikov ter izogibanje gibanju na prostem v času, ko je aktivnost komarjev največja.
Na Hrvaškem pa bodo v naslednjih tednih v Zagrebu v naravo izpustili sto tisoč sterilnih samcev tigrastega komarja v upanju, da bi zmanjšali število primerkov te vrste. Gre za pilotni projekt, ki ga izvajajo v več evropskih državah.
