Novice Svet24

Če je bil še pred leti skupni odstotek bolniškega staleža v Sloveniji v povprečju med državami EU s stopnjo absentizma med 3,5 in 5 odstotki, smo se v zadnjem obdobju premaknili med države z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega – odstotek je že nad 6,1 (leta 2021 je bil 5,1). Zlasti se je povečal v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer s 3 na 3,8 odstotka. Vse več je dolgotrajnih bolniških odsotnosti, najdaljši trajata celo dvanajst let, imamo jih pa tudi v našem koncu. V Posavju, ki je tretja od desetih regij po absentizmu pri nas, najdaljši bolniški stalež traja že dobrih šest let. Na dolenjskem koncu, ki je v slovenskem merilu na 5. mestu, pa je sedem staležnikov nad pet let.

IZDATKI NARAŠČAJO

Odstotek bolniških odsotnosti se zvišuje, podatki ZZZS so skrb vzbujajoči. Izdatki nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zlasti od druge polovice leta 2015, izjemno naraščajo. Lani so znašali že skoraj 690 milijonov evrov. Leta 2015 smo npr. za bolniško nadomestilo namenili »le« dobrih 246 milijonov evrov. Kot razkriva analiza ZZZS, je vzrokov za tako rast stroškov več; na prvem mestu so epidemiološke razmere. Lani so na odsotnost z dela najbolj vplivale okužbe s covid-19, ki gredo od prvega dne dalje v bremene obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Lidija Markelj

Drugi razlog je posledica spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki je skrajšal število dni odsotnosti v breme delodajalcev – od 21. delovnega dne dalje bolniško nadomestilo plačuje ZZZS, le zaradi odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu ostaja nadomestilo v breme delodajalca do 31. dne. Skrajšalo se je tudi število delovnih dni nadomestila, ki ga krije delodajalec v koledarskem letu (namesto 120 zdaj 80 delovnih dni). Hkrati so se zvišale še povprečne osnove za obračun nadomestil na račun višjih plač.

MI IN BOLGARIJA

Razlog za povečanje absentizma pa se po besedah Petra Rutarja iz ZZZS skriva tudi v zastareli zakonodaji, ki pri nas skoraj nespremenjena velja že trideset let in je neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto. Izjemi sta Bolgarija in Slovenija, ki sta edini državi v EU, v katerih ni časovno omejeno izplačilo nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela, ravno tako ne višina nadomestila navzgor. Tako imamo pri nas ekscese - dva rekorderja, ki prihajata s koroškega in štajerskega konca, sta bolniško odsotna že 12 let, mesečno pa rekorder v bolniški odsotnosti prejema več kot 22 tisoč evrov. Naj razume, kdor more!

NADOMESTILO VIŠJE KOT POKOJNINA

Dolgotrajna bolniška odsotnost ni le posledica resnih bolezni, je tudi posledica predolgega čakanja na določitev diagnoze in zdravljenje. Predolgi so postopki za invalidsko upokojitev. Manjka zakonodaja, ki bi omogočala hitrejše postopke zdravljenja, rehabilitacije, prekvalifikacije dolgotrajno bolnih in njihove ali hitrejše vrnitve na delo ali hitrejšo invalidsko upokojitev. Pomembno je tudi dejstvo, da je višina bolniškega nadomestila pri nas višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, kar dodatno vpliva na podaljševanje bolniškega staleža, pri čemer prihaja tudi do zlorab. Potrebne so torej sistemske rešitve, prenova številne zakonodaje, o čemer je ZZZS že dal predloge, veliko se pričakuje od zdravstvene reforme.

KONTROLE SO

Ker prihaja tudi do zlorab, ZZZS izvaja t. i. laični nadzor nad bolniškim staležem. Kontrole naroči imenovani zdravnik ZZZS, izvajajo se ciljano, in so najpogostejše pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, kjer največkrat prihaja do kršitev ravnanja v času bolniškega staleža. Lani so se kršitve nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitvenega dela. Kršitve naraščajo, lani so jih ugotovili pri 5,9 odstotka vseh nadzorov, največ pri samostojnih podjetnikih, družbenikih, kmetih. Imenovani zdravniki izvajajo tudi presojo začasne nezmožnosti za delo do 30 dni, ki jo lahko vložijo delodajalci.

NAJSLABŠE V BREŽICAH

Osebni arhiv

Posavje (OE Krško, ZZZS) ostaja med vodilnimi regijami glede zdravstvenega absentizma, prav veliko za njim ne zaostaja Dolenjska oz. OE Novo mesto. Na OE Krško je lani skupni delež izgubljenih delovnih dni znašal 7,14 odstotkov, kar je nad slovenskim povprečjem (6,07), v OE Novo mesto je bil 6,79. Enako velja tudi za odstotek izgubljenih delovnih dni v breme delodajalca, ki je v Krškem znašal 2,67 odstotkov, v Novem mestu 2,52 (slovensko povprečje 2,30) ter za odstotek izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS – ta je bil v Krškem 4,47 odstotka, v Novem mestu pa 4,26 (slovensko povprečje 3,76). Povsod je opaziti trend rasti. V Posavju negativno najbolj izstopa izpostava Brežice (7,77 odstotka izgubljenih dni), na Dolenjskem pa izpostava Črnomelj (7,5 odstotka). Razloge, zakaj je tako, je skoraj nemogoče podati, saj so dejavniki zelo različni in kompleksni, pravijo na obeh izpostavah. Od slovenskega povprečja pa so Posavci in Dolenjci boljši v povprečni dolžini trajanja zadržanosti od dela. V Posavju je bil delavec lani na bolniški v breme ZZZS povprečno 10,6 dneva, na Dolenjskem pa 9,4 dneva (slovensko povprečje je 11,1 dneva), v breme delodajalca pa v Posavju 6,2 dni, na Dolenjskem pa 6,4 dneva (slovensko povprečje 6,5).

Osebni arhiv

NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI

Kot pove vodja OE Krško ZZZS Matjaž Merhar, se med razlogi za absentizem gotovo kažejo posledice epidemije. »Prednjačijo nekatere infekcijske in parazitarne bolezni, sledijo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, nato poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov ter nato duševne in vedenjske motnje,« pravi. Med razlogi za odsotnost prednjačijo bolezni (43 odstotkov), nato sledi izolacija (29,45 odstotka), pa pove vodja OE Novo mesto ZZZS Mira Repar. Lani je bilo največ bolniških odsotnosti v dejavnosti izobraževanje, sledijo javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost, nato zdravstvo in socialna varnost ter predelovalne dejavnosti oz. v Posavju oskrba z elektroenergijo, plinom in paro.

»Pri starostnih skupinah je zaznati trend, ki kaže, da je največ kratkotrajnih bolezenski staležev pri zavarovancih v starostni skupini od 20 do 24 let. Največ dolgotrajnih bolniških staležev pa je v starostni skupini nad 50 let. Bolniški stalež v večji meri koristijo ženske, kot moški,« pove Merhar. Reparjeva doda, da pri kratkotrajnih bolniških odsotnostih v mlajši kategoriji, kjer jih je največ, prednjačijo ženske, pri starejših nad 50 let pa »vodijo« moški.

KAJ PA GOSPODARSTVO?

Lidija MArkelj

In kako se z absentizmom spopada naše gospodarstvo? Se zaveda, da so zdravi zaposleni temelj uspešnega razvoja podjetja? Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, pove, da gre za kompleksen problem, ki ga je epidemija covida-19 še poglobila. »Obstaja veliko različnih dejavnikov tako v domačem kot v delovnem okolju, ki vplivajo na to: zdravstvena oskrba, osebni problemi, delovno okolje in delovni pogoji, organizacija dela, motivacija in komunikacija,« pove. V katerih dejavnostih oz. podjetnih je najbolj kritično, ne more povedati, ker zbornica ne vodi tovrstne evidence.

Je pa dejstvo, da se kot družba staramo in pomanjkanje kadra ima lahko vpliv na povečanje absentizma. Če ni nadomestil za odhajajoče kadre, potem ob vseh drugih izzivih to pomeni tudi večjo obremenjenost obstoječih zaposlenih, ki zbolevajo pogosteje. Ravno tako na absentizem vpliva gospodarska negotovost v določenih dejavnostih. Velik vpliv ima še pravočasna dostopnost ljudi do zdravnikov in primerna oz. celostna obravnava posameznika v zdravstvenem sistemu. V zbornici oz. sploh v gospodarstvu so zadovoljni z lanskimi zakonskimi spremembami v prid delodajalca. »Gospodarske zbornice smo podprle spremembo, saj smo tudi sami opozarjali na visoke stroške boleznin v breme delodajalca,« pove Kordiš.

V L-TEK VZORNO

Kordiš pravi, da imajo mnoga naša podjetja uvedene ukrepe za izboljšanje zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu, kot so ergonomske prilagoditve delovnih mest, zagotavljanje ustrezne opreme in orodij za varno delo, sodelovanje s svetovalci za zdravje in varnost pri delu, zdravstvenimi strokovnjaki, izobražujejo zaposlene o varnosti in zdravju pri delu idr. Lastnik in prokuristi uspešnega šentjernejskega podjetja L-Tek l Radko Luzar pove, da se uspešno spopadajo z absentizmom. V podjetju skrbijo za dobre medsebojne odnose, vrsto let so imeli celo zaposlenega svetovalca za delavce. V nujnih situacijah delavcem dovolijo izredne odhode iz podjetja. Za zaposlene podjetje plačuje tudi posebno dodatno kolektivno zavarovanje, imenovano »specialisti«, ki omogoča hiter dostop do zdravnika specialista, kar zmanjša bolniško odsotnost.

"Večkrat letno organiziramo tudi skupne dogodke: smučanje, piknike, strokovne izlete, letno druženje treh podjetij, srečanje družin ... Tako poskusimo v podjetju vzdrževati sproščeno in pozitivno klimo, kar zaposlene med seboj še bolj poveže in s tem se tudi odnosi na delovnem mestu izboljšajo," pove Radko Luzar in poudari, da pretiranih odsotnosti zaradi bolniških niti nimajo. Kako zmanjšati absentizem, je torej v glavnem jasno, vsak mora narediti svoje: delavec, delodajalec in država. Le treba je od besed k dejanjem, pa ne jutri, danes!