Po mikrobiologu in imunologu Alojzu Ihanu je v zvezi z informacijsko zmedo na področju pandemije virusa sars-cov-2, ki se je zajedla tudi v zdravniške vrste, za včerajšnje Odmeve na TV Slovenija spregovoril tudi Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Poudaril je, da gre vsemu navkljub za neka strokovna vprašanja, pri čemer so ljudje »bombardirani z nekimi različnimi informacijami, ki so si marsikdaj nasprotujoče,« s tem se poraja tudi dvom v denimo cepljenje. »Marsikateri 'google doktorji' naštevajo neke podatke, zadnje čase sem moram reči kar presenečen, da je precej tega dobesedno izmišljenega, sfabriciranega, od raznih čipov v cepivih, grafen oksidu in podobno. To so stvari, za katere se je meni zdelo, da so tako neumne, da jim nihče ne bo verjel, pa očitno kljub vsemu, če ljudje take informacije dobijo iz dovolj velikega števila virov, ali pa mogoče nekoliko bolj zaupajo recimo Facebooku, ker mislijo, da imajo nek poseben stik z nekom, ki sporoča to novico, očitno to lažje sprejmejo.« Sam meni, da je pač treba še naprej navajati strokovne argumente in zaupati strokovnjakom. Kot je pojasnil, sam tega dogajanja in toliko dvomov nikakor ni pričakoval. Po njegovih besedah so v medicinski stroki pričakovali, da bodo ljudje ta cepiva sprejeli odprtih rok, a so, ko je bilo cepiva naenkrat dovolj, prevladali vplivi z družabnih omrežij, tudi osebne zgodbe o težavah s cepivom, »brez da bi ljudje premislili, kakšne bistveno hujše težave povzroča bolezen.«
Količino »negativne reklame,« nastrojene proti cepljenju, do določene mere pripisuje dobesedno »okoriščanju,« pri čemer so nekateri primeri ljudi, ki »prodajajo svoje vitamine ali samo lovijo klike na spletu« znani. Hkrati so to informacije, ki jih je lažje razumeti. »Vemo, da imunologija zahteva nekaj poznavanja, če pa nekdo poda neko resnico v tako rekoč desetih sekundah, jo je seveda precej lažje razumeti, čeprav se lahko izkaže, da je popolnoma neresnična.«
Učinkovitost cepiv je padla
Jerala se je dotaknil tudi perečega vprašanja učinkovitosti cepiv proti covidu-19. Dejal je, da so že od začetka pojasnjevali, da je najpomembneje to, da cepivo zaščiti pred hudim potekom bolezni in smrtjo. »Dejstvo je, da je vsaj na začetku cepivo bistveno bolje zaščitilo pred samo okužbo oziroma simptomi. Zdaj s pojavom različice delta se je izkazalo, da je ta zelo hitra in nalezljiva, cepivo pa ne deluje tako dobro. Izkazalo se je tudi, da učinkovitost cepiva s časom nekoliko upada, a še vedno velja, da cepivo zaščiti pred hudim potekom bolezni,« je pojasnil.
Prva zdravila morda do konca leta
Spregovoril je tudi o potencialnih zdravilih za zdravljenje bolezni covid-19, kjer je trenutno nekaj »zelo obetavnih smeri.« Gre zlasti za nekatera zdravila, ki so »direktno usmerjena proti samemu virusu.« V prvi in drugi fazi kliničnega preizkušanja so po njegovih navedbah pokazala dobre rezultate, a bo treba nanje še počakati morda do konca leta.
Dotaknil se je tudi razvpitega antiparazitika ivermektina, ki ga nekateri po svetu vidijo kot cenovno dostopno čarobno palico. Pojasnil je, da ga sam ne daje v to skupino potencialnih zdravil. »Ivermektin je vsaj po moji oceni nek mit, ki ima nek krog oboževalcev oziroma podpornikov. To je zelo privlačna zgodba o poceni, zastonj čudeženem zdravilu, ki ga umazane, pokvarjene farmacevtske družbe nočejo zato, ker ne bi imele profitov,« je pojasnil. Poudaril je, da je bilo o ivermektinu opravljenih veliko študij, za številne se je izkazalo, da so napačne in da so njihovi rezultati dvomljivi, »vsekakor ne moremo trditi, da ivermektin dejansko deluje, če so učinki, so zelo šibki, tudi najnovejša študija doslej, ki je vključevala približno 1300 udeležencev, ni pokazala statistično signifikantnega zmanjšanja.« Dodal je, da po drugi strani obstaja tudi veliko poročil o nevarnosti ivermektina, če se ga jemlje v prevelikem odmerku. Tako so po njegovih navedbah v ZDA ljudje jemali veterinarske pripravke in zboleli zaradi pretirane koncentracije. Ivermektin se namreč v veterini uporablja za zdravljenje velikih živali, kot so konji in krave. »Prepričan sem, da ivermektin ni čarobna palčka.« Dejal je še, da se je Svetovna zdravstvena organizacija za razliko od hidroksiklorokina, za katerega se je na koncu izkazalo, da ne deluje, odločila, da ivermektina ne bodo testirali na večjem vzorcu. Sam sklepa, da so imeli za to odločitev očitno dovolj tehtnih razlogov in so presodili, da ivermektin ni dovolj obetavno zdravilo.
Na polom, povezan z razvpito egiptovsko študijo o učinkovitosti ivermektina, za katero se je izkazalo, da je vsebovala veliko napak in potvarjanj podatkov, ter ki jo je znanstvena revija Nature, kjer je bila objavljena, že umaknila, je danes prek Twitterja spomnil tudi ameriški znanstvenik in direktor raziskovalnega inštituta Scripps Eric Topol. Dejal je, da v ameriški zvezni državi Mississippi kar 70 odstotkov oseb, ki so v zadnjem času potrebovale zdravniško pomoč zaradi zastrupitve, predstavljajo ljudje, ki so se zastrupili z ivermektinom, namenjenim zdravljenju v veterini.
