Med epidemijo smo zobozdravnika lahko obiskali le v nujnem primeru, pa še to samo na izbranih kontaktnih lokacijah po državi, v nadzorovanem okolju.
Na voljo je bilo devet točk v zdravstvenih domovih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Slovenija je bila med prvimi v Evropi, ki je pravočasno in strokovno omejila delo v zobozdravstvu samo na nujne storitve in na predpisanih lokacijah. Med epidemijo so sicer zobozdravniki na vstopnih točkah obravnavali 11.613 bolnikov, med katerimi jih je bilo 81 sumljivih na okužbo z novim koronavirusom.
Razkuževanje in zračenje
Čeprav je izvajanje zobozdravstvenih storitev ob umirjanju epidemije spet omogočeno od sobote, pa mnogi zobozdravniki še niso sprejeli prvih pacientov. Predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslav Pavlović je pred dnevi povedal, da zato, ker potrebujejo čas, da bolnikom zagotovijo varno obravnavno v ordinacijah.
V javni mreži, je še povedal Pavlović, bo težava tudi, ker bo v ordinacijskem času težko obravnavati več kot sedem bolnikov. »Če želimo zagotoviti optimalno varnost med pacienti, so potrebni higienski, dezinfekcijski postopki in prezračevanje prostorov,« je spomnil na zahteve, ki jih morajo upoštevati zobozdravniki. Pojavlja se tudi vprašanje zagotavljanja zaščitne opreme.
Po Pavlovićevih besedah so jo koncesionarji prejeli za ves mesec, »žal so bili čisti zasebniki izpuščeni in upam, da bo to v prihodnjih dneh popravljeno«. To je pomembno, saj okoli četrtina prebivalcev nima opredeljenega osebnega zobozdravnika in tudi del prebivalcev z opredeljenim zobozdravnikom nekatere storitve opravi v zasebnem sektorju. Ti bolniki bodo, če zasebniki zaradi pomanjkanja osebne varovalne opreme ne bodo mogli delati, za nujna stanja dodatno obremenili javno mrežo.
Ne bo tako preprosto
Predstojnik zobozdravstvene enote v mariborskem zdravstvenem domu Gorazd Sajko, je opozoril, da je odlok, ki jim spet omogoča, da delajo, prestrog. »Pod zdajšnjimi pogoji in na takšen način je skoraj nemogoče, da bi delali. Če ne zaradi drugega, že zaradi finančnih sredstev, zmanjka lahko tudi določene opreme in podobno. Zato pripravljamo alternativne predloge,« je dejal.
Po njegovih besedah želijo predvsem, da bi bili predvideni ukrepi priporočljivi, ne pa obvezni. Ob tem upa, da bodo njihove predloge jemali resno, saj bodo že tako ali tako morali namesto prejšnjih 15 do 25 obravnavati ne več kot sedem bolnikov na dan. V Zdravstvenem domu Maribor so sicer pripravili vso potrebno logistiko, do vključno ponedeljka pa bodo predvidoma odprli vseh svojih 52 ordinacij v Mariboru in okoliških občinah. Nekaj zaščitnih sredstev še imajo, saj je bila pri njih ena od vstopnih točk.
Po regijah
V Zdravstvenem domu Novo mesto bodo zobozdravniške ambulante odpirali postopno. Za sprotno delo imajo dovolj zaščitne opreme. V ZD Celje zobozdravstvene ambulante ta teden še niso odprte, saj imajo osebne zaščitne opreme dovolj samo za dežurno ambulanto v sklopu vstopne točke. Ko bodo prejeli opremo, bodo delo organizirali tako, da bo vsaka ambulanta naročala svoje bolnike, a v večjih časovnih razmakih kot pred epidemijo.
Tudi na Gorenjskem se izvajanje zobozdravstvenih storitev še ni začelo. Steklo naj bi najpozneje v ponedeljek, prej pa je treba poskrbeti za organizacijo. Tudi v ZD Velenje in Trbovlje zobozdravstvene ambulante še naprej ostajajo zaprte. V novogoriškem zdravstvenem domu pa bodo po besedah strokovnega vodje tamkajšnje zobozdravstvene enote Gorana Štekarja začeli delati prihodnji teden.
Kako bo delo potekalo
V ordinacije bodo lahko vstopale le zdrave osebe. Zobozdravstveno osebje bo moralo med drugim nositi vodoodbojne plašče oziroma pokrivala in zaščitne vizirje ali očala, ordinacijo pa bo treba po obravnavi vsakega bolnika očistiti, razkužiti in prezračiti. Ambulante bodo pri vseh bolnikih dan pred pregledom preverile njihovo zdravstveno stanje, jih obvestile, v katerih primerih ne smejo priti, in jih seznanile z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb. Če bo imel bolnik simptome covida-19, mu bo ambulanta ponudila poznejši termin.
Čakalnice bodo morale biti fizično zaprte ali zaklenjene, vstop vanje pa bo dovoljen le naročenim osebam. Z otroki oziroma mladostniki bo lahko prišel le en zdrav spremljevalec. V čakalnici bo lahko prisotno le minimalno število bolnikov oziroma eden na ordinacijo, vsi pa bodo morali biti medsebojno oddaljeni najmanj meter in pol. Iz čakalnice bodo morali odstraniti revije, igrače, okraske ali druge nenujne predmete, ki bi lahko predstavljali vir prenosa okužbe.
Kdo pa je začel delati
V ponedeljek so v nasprotju z javno zobozdravstveno mrežo nekoliko množičneje vrata odprle nekatere koncesijske in samoplačniške ordinacije. Med njimi je Dentalni center Tatalović. K njim v ordinacijo vstopajo le naročeni pacienti, dan prej jih pokličejo in v skladu z navodili preverijo, ali imajo oziroma so imeli simptome okužbe s koronavirusom oziroma ali so bili v stiku z okuženo osebo. V dentalnem centru delajo z ustrezno zaščitno opremo, zaloge imajo za mesec dni nemotenega delovanja vseh petih timov, kolikor jih imajo. Iz centra sporočajo, da pacienti, čeprav so morali na zobozdravstveno storitev čakati več tednov, razumejo stanje in so »neverjetno potrpežljivi«.
Iz brežiške zobne ordinacije Nikolić-Poglajen – gre za zasebno zobno ordinacijo s koncesijo – so nam povedali, da so pacientom ponovno na voljo od preteklega ponedeljka in da dinamika dela ni zelo drugačna. »Bi rekel, da je pri meni, ki opravljam zgolj samoplačniške storitve, če primerjamo naše delo pred epidemijo in zdaj, ko smo spet začeli obratovati, vidnejša razlika samo pri zaščitni opremi, saj jo je malo več. Sicer pa v ordinaciji ni kakšnih večjih sprememb. Urejeno imamo zračenje, paciente smo že prej naročali na pol ure ali uro, tako da se v čakalnici ne srečujejo. Spoštujemo vsa navodila in priporočila, skratka vse poteka normalno. Morda gre delo zaradi vizirja na obrazu, ki ga prej nismo redno uporabljali, malenkost počasneje, drugače pa res ni sprememb,« je dejal zobozdravnik Jure Poglajen.
Zaupajo jim
Pojasnil nam je protokol prihoda. »Pacient si pred vstopom v čakalnico razkuži roke in vanjo vstopi z masko, ki si jo nato odstrani šele v ordinaciji, pred tem pa izpolni vprašalnik, s katerim preverimo, ali imamo simptome, ki bi lahko nakazovali na okužbo, potem pa je že na vrsti in mu opravijo storitev, ki je bila vnaprej načrtovana,« je razložil. Poglajen je še povedal, da ne dvomi, da bi v njihovo ordinacijo prišel nekdo, ki je bolan. »Veste, če pacienti zaupajo meni, tudi jaz zaupam njim. Verjamem, da nihče ne želi ogrožati sebe ali drugega, tako da me to res ne skrbi.« Če bi imeli pacienta, za katerega bi ostajal sum, da je okužen, ga bi napotili na najbližjo vstopno točko. Vse tiste paciente, ki so bili naročeni v času, ko so bili zaradi epidemije zaprti, so prenaročili in daljših »čakalnih vrst« v samoplačniški ordinaciji zaradi tega pri njih ni.
