V Sloveniji letno porabimo 16 milijonov nagrobnih sveč, kar je v povprečju osem sveč na prebivalca in nas umešča na tretje mesto na svetu. Kar je danes izraz spomina, se že naslednji dan sprevrže v velik okoljski problem. Slovenija namreč ne uspe predelati vseh odpadnih nagrobnih sveč, zato se te kopičijo pri komunalah.
Do konca leta neprevzetih 1500 ton
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je pri izvajalcih javne službe 950 ton neprevzetih odpadnih nagrobnih sveč. Glede na trende preteklih let, sploh novembrske praznike, lahko pričakujemo, da bo do konca tega leta količina neprevzetih odpadnih nagrobnih sveč narasla na 1500 ton.
Največ sveč se je po navedbah ministrstva nabralo pri izvajalcih Simbio (224 ton oz. 182 odstotkov letos zbranih količin), Snaga (127 ton oz. 164 ton letos zbranih količin) in Komunala Slovenska Bistrica (87 ton oz. 263 odstotkov letos zbranih količin). Na ministrstvu tako opozarjajo, da se "pri nekaterih izvajalcih javne službe nahajajo odpadne nagrobne sveče, ki bi morale biti prevzete že v preteklih letih".
Razlogov za katastrofalno stanje je več
V Sloveniji delujejo štiri družbe, ki skrbijo za odvoz odpadnih sveč - Prons, Sveko, Interseroh in Zeos. V skladu z državno uredbo bi ministrstvo za okolje in prostor moralo objaviti deleže, v katerih mora vsaka od omenjenih družb odpeljati sveče od posamičnih izvajalcev javnih služb. "Ministrstvo tega do sedaj enostavno še ni naredilo," je pred časom pojasnil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijan Zupanc.
Odpadne sveče se kopičijo predvsem na vzhodnem koncu države, potem ko je tam po lanskem požaru v predelovalnici sveč v Ljutomeru ta ostala zaprta. Tako trenutno dela le predelovalnica na Jesenicah. Nosilci izvajanja skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami se tako izogibajo izpolnjevanju svojih obveznosti, ker jim to pač predstavlja strošek, je stanje pojasnil Zupanc.
Parafin se je letos poleti ob vročih temperaturah topil
Zaloge odpadnih sveč medtem ostajajo na dvoriščih komunalnih podjetij. Tam predstavljajo veliko ekološko tveganje. V primeru požara bi se v zrak sprožale številne strupene snovi, problem je tudi parafin, ki se je letos poleti ob vročih temperaturah topil in tekel po improviziranih skladiščnih površinah, ki marsikje niso ustrezno urejene, in pronical v tla.
Po mesecih pozivov je ministrstvo za okolje in prostor le prisluhnilo opozorilom in se odločilo za interventni odvoz nakopičenih sveč, skupaj z odvozom še neprevzete odpadne embalaže. Odvoz naj bi uredil predlagani zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je bil do petka v javni obravnavi, DZ pa naj bi ga potrdil na decembrski redni seji.
Predlog zakona predvideva, da bo država stroške interventnega odvoza začasno prevzela na svoja ramena, nato pa naj bi država od družb oz. nosilcev skupnih načrtov izterjala vračilo stroškov. Ministrstvo strošek za prevzem pri izvajalcih javne službe in obdelave odpadnih nagrobnih sveč ocenjuje na 320.000 evrov. Minister za okolje in prostor Jure Leben je pred približno dvema tednoma povedal, da bi odpadke na podlagi interventnega zakona lahko začeli odvažati februarja, stanje pa so odločeni urediti tudi dolgoročno.
Ob krepitvi zavedanja o okoljski obremenitvi, ki jo predstavljajo odpadne sveče, se vse več ljudi odloča za alternative. Tako različni pobudniki ljudi spodbujajo, da namesto nakupa sveče denar darujejo za humanitarne namene, na grobove pa postavijo okolju bolj prijazne sveče, kot so elektronske in takšne s steklenim ohišjem, poslikane kamne, zastavice sočutja ali katero od drugih alternativ.
