Pred določenimi vremenskimi pojavi se je mogoče fizično obvarovati, npr. pred sušo z namakalnimi sistemi, pred točo s protitočnimi mrežami v sadovnjakih, a vedno le v omejenem obsegu in na izbranih kulturah. Zato naj bi bila kmetijska zavarovanja eden izmed pomembnih elementov za ublažitev posledic škode. Toda slovenski kmetje zavarujejo le četrtino površin trajnih nasadov in njiv. Kmetje pravijo, da so zavarovanja predraga, iz zavarovalnic pa odgovarjajo, da so tudi tveganja, ki jih prevzemajo zavarovalnice, zelo visoka.
Kmetijsko ministrstvo je od leta 2016 do leta 2023 za sofinanciranje zavarovalnih premij za rastlinsko pridelavo in zavarovanje živali namenilo okrog 38 milijonov evrov. Da bi kmete spodbudilo k zavarovanju površin in živali, je z leti povečevalo obseg sofinanciranja premij z 20 na 60 odstotkov. Višja subvencija je imela pozitiven učinek na povečanje obsega zavarovanih površin, priznavajo v obeh zavarovalnicah. »Velik problem pa je, ker riziko suše še vedno ni sofinanciran. Prav tako so ponekod sofinancirane zavarovalne vsote določene prenizko,« opozarjajo v Agro Zavarovalnici, kjer omogočajo zavarovanje poljščin in zelenjave, sadja, vinogradov, nasadov hmelja, živali, drevesnic in rastlinjakov pred najrazličnejšimi vremenskimi pojavi.
Le še dve zavarovalnici zavarujeta kmetijsko proizvodnjo
Žal je bil trend rasti obsega zavarovanih površin glede na podatke kmetijskega ministrstva kratkega daha. Zaradi visokih škod, ki so bile posledice naravnih nesreč, so se posledično zvišale zavarovalne premije, kmetje pa so zavarovalnicam začeli očitati, da se je v skladu z višjo subvencijo povišala tudi zavarovalna premija. Kmetje tako ostajajo prepričani, da je zavarovanje ob aktualnih cenah kmetijskih pridelkov prevelik strošek, ki ga kmetije ne morejo financirati. Iz Agro Zavarovalnice na očitek kmetov odgovarjajo: »Tveganja, ki jih prevzemajo zavarovalnice, so zelo visoka.« V Zavarovalnici Triglav pa so dejali: »Višine zavarovalnih premij na kmetijskem področju določamo za vsako posamezno skupino kmetijskih kultur, za posamezna območja v povezavi z večletno škodno statistiko. Poleg tega je treba upoštevati še naraščajoče stroške pozavarovanja in trende posledic podnebnih sprememb.«
Višine izplačanih odškodnin v Zavarovalnici Triglav ne razkrivajo, poudarili so le, da je bilo leto 2023 v obdobju treh let najhujše po obsegu in višini škod tudi v kmetijski panogi. Bolj konkretni so bili v Agro Zavarovalnici, edini specializirani kmetijski zavarovalnici pri nas. Zaupali so nam, da so lani sredi aprila ocenjevali pozebo, poplave v začetku junija, posledice toče maja, junija in julija, škodo po viharjih in suši. Skupaj so pregledali 1.042 škodnih primerov in ocenili 29.119 ha površin. Skupna vrednost obračunanih odškodnin je znašala 4,29 milijona evrov, izplačila pa so bila na transakcijskih računih v dobrih dveh dnevih od končne cenitve, so dejali.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
V Triglavu skrčili nabor zavarovanih produktov
Zaradi pogostosti škod v kmetijstvu in relativno majhnega obsega zavarovanih površin se vedno znova porajajo tudi vprašanja o obstoju zavarovalnic na našem trgu. V Agro Zavarovalnici so zatrdili, da ostajajo prisotni v Sloveniji. »Trenutno širimo ekipo cenilcev in ekipo zavarovalnih zastopnikov. Prav tako uvajamo nove zavarovalne produkte,« so dodali. Tudi iz Zavarovalnice Triglav sporočajo, da ostajajo na trgu kmetijskih zavarovanj, a s to razliko, da ne nudijo več zavarovanj sadovnjakov za primer pozebe. To odločitev so sprejeli že lani. »Pogostost tega škodnega dogodka v zadnjih letih je pokazala, da škoda zaradi spomladanske pozebe v sadovnjakih postaja pričakovan dogodek.«
Zavarovanje je edino zagotovilo
Kmetijstvo je tovarna pod milim nebom in neugodne vremenske razmere lahko uničijo ali močno prizadenejo kmetijske pridelke ter kmete prikrajšajo za temeljni prihodek. Ublažitev izgube naj bi zagotavljala odškodnina na podlagi zavarovalne police. Zavarovalnice zagotavljalo, da omogočajo najboljše možne zavarovalne produkte, na drugi strani so kmetje s svojo finančno kalkulacijo. Ob dejstvu, da zadnji dve leti odkupna cena ne pokrije niti proizvodnih stroškov pridelave pšenice in koruze, pa se ne gre čuditi, da obseg zavarovanih površin upada.
Zavarovanje koruze od 70 evrov na hektar navzgor
V Zavarovalnici Triglav so zaupali informativni primer najpogostejše oblike zavarovanja za en hektar koruze za zrnje (tj. za nevarnost toče in dodatno za nevarnost viharja) za širše območje Ptuja. »Za zavarovanje pridelka, ki je ovrednoten z zavarovalno vsoto 1.750 evrov/ha, s 15-odstotno odbitno franšizo in upoštevanjem 60-odstotnega državnega sofinanciranja, premija za stranko znaša od 85 do 96 evrov na hektar. Zavarovalna premija je sicer odvisna od več dejavnikov. Njeno višino določamo za vsako posamezno skupino kmetijskih kultur, za posamezna območja v povezavi z večletno škodno statistiko in bonitetno oceno stranke,« so dodali v pojasnilo. Iz Agro Zavarovalnice pa so sporočili, da je pod istimi pogoji (zavarovalna vsota in odbitna franšiza) in s kritji proti toči, viharju, poplavam, ponovni setvi, suši cena zavarovanja na hektar pribl. 70 evrov.
