Javerškova domačija je približno pol kilometra oddaljena od ceste, ki povezuje Podsredo in Bistrico ob Sotli. Ko zavijemo z omenjene ceste, do domačije pelje ozka vaška pot. Na domačiji, kjer je leta 1864 prijokala na svet Titova mama Marija Javeršek, je od leta 1979 urejen spominski muzej. V času ureditve spominskega muzeja je na Javerškovi domačiji gospodaril zdaj že pokojni Drago Javeršek, pranečak Marije Javeršek oziroma Marije Broz. Zdaj na domačiji živi Stanka Javeršek, vdova Draga Javerška. Prijazna in skromna ženska, ki šteje že več kot 70 let, a še vedno kmetuje na domačiji in skrbi za domače živali, med drugim tudi tri krave.
Politika, zarote in bedarije
O politiki se Stanka Javeršek noče pogovarjati. Vendar jasno izrazi svoje mnenje glede različnih teorij in mitov, ki so se spletli okoli domnevnega izvora Tita: denimo da Tito, ki je prišel po vojni domov iz ruskega ujetništva, sploh ni bil Tito, da je bil v resnici Rus, da ga lastna mati ni prepoznala … »Bedarije,« pravi Stanka in začudeno nadaljuje: »Kaj vse sem videla pri sestrični v Kranju. Pokazala mi je na internetu. Med drugim to, da je Marija Javeršek delala v Avstriji, ona pa je v resnici že z rosnimi 16 leti odšla z domačije ... Vse to so izmišljotine.« Marija Javeršek je Franja Broza iz Kumrovca spoznala, ko je ta tako kot številni njegovi sovaščani prihajal na delo na bogatejšo slovensko stran Sotle. Poročila sta se januarja 1881. Pozneje se je v Kumrovec omožila tudi Marijina mlajša sestra Jera. Nobena ni imela srečne roke, zaradi finančnih stisk sta morali večkrat na skrivaj – da ne bi izvedel njun strogi in varčni oče Martin Javeršek – svojo mamo prositi za pomoč. Prav zaradi finančnih stisk je Marija Broz svoje otroke, med njimi tudi Josipa, večkrat poslala na domačijo svojih staršev. Josip je imel zaradi dolgotrajnega bivanja na slovenski strani Sotle celo težave v šoli v Kumrovcu. Ker ni obvladal knjižne hrvaščine, ampak samo slovenščino in slovenščini podobno narečje prebivalcev rojstnega Kumrovca, je moral prvi razred ponavljati.
Tito delal, a ni dobil plačila
Marija Broz je rodila 15 otrok, osem njenih sinov in hčera je umrlo pri porodu ali v zgodnjem otroštvu. Njen mož Franjo ni bil podjetniško spreten – ni mu šlo niti kmetovanje niti furmanstvo. Svoje neuspehe je utapljal v kozarcih alkohola. Na koncu je izgubil celo hišo v Kumrovcu in se leta 1912 z Marijo preselil v Kupinec pri Jastrebarskem. Prav v Kupincu je tudi pokopana Marija Broz, ki je umrla leta 1918. Marija Broz (domači so ji rekli Mica) je bila stroga, odločna in delavna oziroma, kot se po navadi reče, je bila ona tista, ki je nosila hlače v hiši in vodila družino. Znano je tudi, da je bila globoko verna in je svoje otroke vsako nedeljo peljala k maši. Josip Broz je na Javerškovi domačiji znova živel med letoma 1905 in 1907. Delal je pri svojem stricu Antonu. A Broz, ki je bil trmastega in kljubovalnega značaja, ni bil zadovoljen s stričevim plačilom. Krmil je krave in vole, a mu stric ni dal obljubljenega plačila – za nove čevlje in hrano. Namesto tega je vzel njegove stare škornje in jih dal popraviti za svojega sina, Brozu pa je dal veliko slabše. Zato je odšel domov v Kumrovec, od tu pa v Sisek, kjer se je izučil za ključavničarja.
Ob koncu življenja pozabil na zamere
Zamere, kot tista zaradi čevljev, so verjetno razlog, da se je pozneje desetletja dolgo izogibal obiskov Javerškove domačije. Šele v 70. letih se je otoplil Titov odnos do Javerškove domačije. Stanka Javeršek se spominja, da je Tito prišel na domačijo leta 1973. »Prišel je skupaj z Edvardom Kardeljem. Rekli so mu, zakaj ne bi uredili hiše v spomin na njegovo mamo, če mu je tako draga. Tito, ki je takrat zelo premišljeval o svoji mami, je odgovoril, da bi bilo to dobro. Nato so uredili ta muzej. Prva ideja je torej padla leta 1973, muzej pa so odprli leta 1979. Ko je bil muzej odprt, je Tito še drugič in zadnjič prišel na domačijo. Takrat so tudi odprli osnovno šolo v Bistrici ob Sotli, ki je bila poimenovana po Mariji Broz. Drugih stikov s Titom nismo imeli.« So pa od Titove obujene ljubezni do mame imeli korist prebivalci Kozjanskega. Zaradi Titovih prihodov so v 70. letih asfaltirali cesto od Bistrice ob Sotli do Kozjega. A če se je dolga desetletja izogibal obiskom Javerškove domačije, je kljub vsemu prihajal pogosto v te kraje. Rad je hodil k svoji teti Ani Kolar, sestri matere Marije, ki je živela v bližnjih Trebčah. Od tete Ane je Tito po vrnitvi iz ruskega ujetništva tudi izvedel, da je umrla njegova mama. Imel je tudi dobre stike z Ano Kostanjšek, hčerko Ane Kolar, ki je prav tako živela na domačiji v Trebčah.
Pozabljen spominski muzej
Titovih sorodnikov po materini strani v Podsredi zdaj ni več veliko. Kot pojasnjuje Stanka Javeršek, so se Javerški raztepli po drugih krajih (Ljubljana, Bistrica ob Sotli, Kunšperk, Zagreb …). V Podsredi tako nima več sorodnikov. Bolj kot ne pozabljen je tudi spominski muzej Javerškova domačija. Tatjana Kotnik, uslužbenka javnega zavoda Kozjanski park, ki organizira skupinske oglede muzeja, pravi, da je obiskovalcev malo in še ti so predvsem starejši. Poleg skupin na domačijo prihajajo obiskovalci tudi individualno. »Ob nedeljah jo obiskujejo družine, tudi z otroki. Pa kolesarji in motoristi. Prihajajo prav tako iz Term Olimia iz Podčetrtka,« pove Javerškova. (, foto: Primož Lavre)
