Če se je v preteklosti število vpisanih na gimnazije povečevalo iz leta v leto, se od šolskega leta 2009/2010 ta trend spreminja. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport tako v zadnjih šestih letih beležijo konstantno, a zmerno povečanje zanimanja za vpis v srednje šole.
Arhiv Svet24
Bo šlo zdaj kaj lažje?
Bolje imeti poklic, kot maturo
Število vpisanih na gimnazije se od leta 2009 zmanjšuje, saj se dijaki raje odločajo za vpis na poklicne srednje šole. Te ob uspešno zaključenem programu dijakom nudijo poklicno izobrazbo, s katero imajo ti večjo možnost zaposlitve. Razlog temu bi lahko iskali v spremembi mentalitete mladih, ki se vse bolj zavedajo povečanega povpraševanja po storitvenih dejavnostih in zavedanju, da se je potrebno po zaključku gimnazije vpisati na enega izmed visokošolskih programov, če želijo biti na trgu dela konkurenčni.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport seveda omenjenim trendom sledijo. Za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2016/17 so razpisali 22.960 razpisnih mest. Za program splošnih gimnazij je razpisanih 5820 mest (enako kot lani), od tega v zasebnih šolah 476 (lani 448). V programih strokovnih gimnazij, kamor sodijo tehniška, umetniška in ekonomska gimnazija, je razpisanih 1278 mest (lani 1446). Po navedbah ministrstva osnovno šolo letos zaključuje 17.424 učencev, kar je okoli 550 manj kot lani, zaradi česar je tudi število razpisanih mest nižje kot v preteklem letu.
arhiv Svet 24 (simbolna fotografija)
Mladi se vse bolj zavedajo povečanega povpraševanja po storitvenih dejavnostih.
Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno-tehniškega izobraževanja (2784 mest), poklicne tečaje (272 mest) in maturitetni tečaj (390 mest v javnih in 30 mest v zasebnih šolah), po katerih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili določen poklic ter svoje izobraževanje nadaljujejo po vertikali oziroma horizontali, ali pa želijo pristopiti k opravljanju splošne mature.
Slovenija ima dobro strukturo izobraževanja
V evropskem merilu spada Slovenija med tiste države, ki se lahko pohvalijo z dobro strukturo izobraževanja. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport tako poudarjajo, da se več kot 60 odstotkov mladih odloča za poklicno in strokovno izobraževanje, izmed katerih se približno 20 odstotkov odloči za poklicno izobraževanje.
Vpis na gimnazije upada
V šolskem letu 2009/10 se je v prvi letnik vpisalo 8542 otrok oziroma 39,3 odstotka vseh vpisanih dijakov, medtem ko se je to število v letu 2014/2015 zmanjšalo za 4,7 odstotka (6841). Kljub temu, da se generacije številčno zmanjšujejo, ostaja vpis v programe srednjega tehničnega in strokovnega izobraževanja skoraj identičen. V letu 2009/10 je bilo v te programe vpisanih 8405 otrok, kar predstavlja 38,7 odstotka vseh dijakov. V letu 2014/2015 je bilo številčno gledano v te programe sicer vpisanih manj otrok, 8091, vendar se je njihov delež v primerjavi z drugimi programi, predvsem gimnazijskim, povečal za slaba dva odstotka.
Priprava razpisa za leto 2016/2017
Kot so še pojasnili na ministrstvu, je priprava razpisa za šolsko leto 2016/2017 temeljila na analizi mreže šol, stališčih Zveze srednjih šol in dijaških domov ter pobud gospodarstva, nove razmestitve programov pa so izjema. Med novostmi so izobraževalni programi nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, prilagojeni za gluhe in naglušne, kot so pomočnik v biotehniki in oskrbi, slaščičar, vrtnar, gastronomske in hotelirske storitve, ter izvajanje izobraževalnega programa predšolska vzgoja v italijanskem jeziku. Prav tako je letos prvič razmeščen novo sprejet program metalurški tehnik, ki je bil oblikovan na podlagi večletnih pobud gospodarstva, navajajo na ministrstvu.
arhiv Svet 24 (simbolna fotografija)
