"Pogosto rečemo, da je otrok egocentričen, da ne vidi sočloveka, da ne zna misliti in moramo zato mi misliti namesto njega," je na sklepni okrogli mizi v okviru strokovnega posvetu o vzgoji in izobraževanju otrok in mladih s posebnimi potrebami v petek dejal profesor na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete Robert Kroflič. Glede na tako stališče je po njegovi oceni nujno redefinirati vlogo učitelja.
Po mnenju Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete za socialno delo v Ljubljani je najprej nujno obvarovati učitelja. "Z učiteljem šola stoji in pade," je dejala po omenjenem posvetu, ki ga je v Ljubljani organizirala Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.
V času neoliberalističnih pogledov je po njenem opozorilu prišlo do izločanja in izključevanja večjega števila ljudi. Glede na to je zdaj po njeni oceni potreben "pravi upor". "Pravi upor za učitelja pomeni vračanje nazaj k osebni, človeški vlogi," je pojasnila.
Po njenih besedah ima učitelj danes na voljo dovolj znanja o tem, kako se naučiti, da je otroku spoštljiv in odgovoren zaveznik. To je njegova ključna naloga, je prepričana.
"To prinese otroku osebno kompetenco, občutek, da zmore in zna. Za vse nas odrasle se zelo mudi s spoštovanjem otroštva," je dejala.
Strokovnjaki opozarjajo
Strokovnjaki s področja dela z otroki z motnjo v duševnem razvoju opozarjajo, da je na tem področju narejenega zelo malo. Pri otrocih z motnjo v duševnem razvoju ne moremo govoriti o kakšni inkluziji, je kritičen ravnatelj Centra Janeza Levca Ljubljana Matej Rovšek.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz leta 2000 je po njegovih besedah ostal na konceptih, ki so bili zastareli že ob sprejetju zakona.
Čeprav stroka v sodobnosti govori o usmerjanju, ne več o kategorijah, danes usmerjajo otroka v določene programe prav na podlagi kategorije, je dejal na omenjenem posvetu.
V Centru Janeza Levca je po njegovih besedah kar 70 odstotkov učencev takšnih, ki so bili prej v redni osnovni šoli.
Kritike se pojavljajo tudi zaradi dolgotrajnih postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalne programe, ki pogosto potekajo le skozi vidik učenčevih učnih zmožnosti. Delež teh otrok in mladostnikov se povečuje, opozarja Irena Lesar z oddelka za temeljni pedagoški študij na ljubljanski pedagoški fakulteti.
Po njenih besedah je začel naraščati tudi delež otrok in mladostnikov v specializiranih institucijah. Med to skupino se neredko pojavljajo otroci, ki prihajajo bodisi iz drugega kulturno-jezikovnega okolja bodisi iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, izpostavlja Lesarjeva, ki je svoj pogled natančneje predstavila na petkovem posvetu.
Po podatkih, objavljenih na spletni strani ministrstva za izobraževanje, je v šolskem letu 2015/2016 v osnovni šoli približno 10.100 otrok s posebnimi potrebami, ki imajo prilagojeno izvajanje in dodatno strokovno pomoč. To število pomeni približno šestodstotni delež vseh osnovnošolcev.
