To po Mramorjevih besedah pomeni, da bodo javne finance omogočile perspektivo za mlade in na drugi strani socialno varnost na dolgi rok za nas vse.
Mramor je zelo vesel, kot je dejal v izjavi novinarjem po seji DZ, da se je sprejetje zakona zgodilo ravno zdaj, ker v ponedeljek začnejo razpravo na evroskupini in v torek na svetu finančnih ministrov EU o tem, kako izpolnjujemo svoje zaveze glede skupnega delovanja EU. "V luči Grčije je sedaj ključno, da se pokaže, da je EU trdna in vsi spoštujemo pravila, posebno o fiskalni vzdržnosti," je pojasnil minister.
Ker smo bili po njegovih besedah do zdaj država, ki edina še ni prenesla teh direktiv in fiskalnega pakta v svoj pravni red, bo zdaj lahko "mirnega srca odšel na sejo in povedal, da smo mi tudi to naredili".
Opozorila glede tega so bila, kot pravi, tako resna, da so se pred evropskim sodiščem začeli postopki zaradi neprenosa teh direktiv, v prihodnjih fazah bi lahko pričakovali tudi kazni, ki bi lahko bile zelo velike.
"Seveda se nisem dobro počutil, ker ne želim biti nekaj posebnega, nekdo, ki ni naredil tistega, kar bi morali narediti v skladu s pravnim redom EU," je priznal Mramor.
Pojasnil je tudi, kako bo fiskalno pravilo delovalo v praksi. Tako rebalans proračuna za letošnje leto kot tudi pripravljen okvir proračuna za 2016 in 2017, pa tudi za proračunski leti 2018 in 2019, so v skladu s tistim osnutkom fiskalnega pravila, ki je bilo že sprejeto na decembrski seji vlade, je povedal.
"Sledimo fiskalnemu pravilu," je dejal in zatrdil, da izdatkov ne bo treba toliko zmanjšati, saj "imamo gospodarsko rast in ta povečuje prihodke". Omenil je tudi nekatere ugodne vplive financiranja s strani EU za letošnji proračun in za prihodnje leto.
DZ je v petek tik pred polnočjo zakon o fiskalnem pravilu sprejel z 62 glasovi za in sedmimi proti. Zakon določa, da srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami.