Ne le da se ohranjajo smernice, ki so v zadnjih desetletjih povzročile uničenje proizvodne baze zahodnih držav, množično izgubo delovnih mest in beg industrije v države tretjega sveta ter dovolile strukturne pogoje za napihovanje ekonomskih balončkov in posledične finančne krize – z novimi trgovinskimi sporazumi se namerava vse našteto potencirati.
Govor je torej o treh vseobsegajočih trgovinskih sporazumih. Med ameriško in azijsko celino se sprejema TPP – transpacifiško partnerstvo, ki naj bi zajemalo 12 držav, med katerimi sicer ni Kitajske. Med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo se sprejema TTIP – transatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo; najnovejša razkritja pa orisuje zadnji člen trojice svobodne trgovine, to je TISA – sporazum o trgovini s storitvami med ZDA, Evropsko unijo in 23 drugimi državami. Glavni smernici vseh treh sta usklajevanje zakonodaje in odprava ovir za nemoteno kroženje izdelkov. Na prvi pogled namere morebiti ne zvenijo napačno, problem pa se pojavi, ko se začne brati besedilo omenjenih sporazumov.
SLABITEV ZAKONODAJE
Usklajevanje zakonodaje realno pomeni iskanje kompromisnih rešitev in sprejemu skupnih standardov. Problem na relaciji Združenih držav Amerike in Evrope je, da so starocelinski standardi ostrejši od ameriških, Američani si zato želijo kompromis, temelječ na splošno sprejeti znanosti. Polemika se nadaljuje, saj recimo evropska prepoved uporabe rastnih hormonov pri gojenju živali v tem primeru ni priznana kot splošno sprejeta znanost. Tudi v večini drugih polj, kot so varovanje narave, okoljski standardi in delavske pravice, je evropska zakonodaja ostrejša od ameriške. Potemtakem sprejetje sporazuma pomeni poslabšanje potrošnikove varnosti.
Eden večjih kamnov spotike je tudi mehanizem ISDS, katerega je najlažje označiti za korporacijsko arbitražno sodišče. Trenutno lahko države v sporu posežejo po pomoči pri mednarodno priznanem arbitrarnem sodišču. Mehanizem ISDS zajema ustanovitev sodišča, kjer bo lahko tuji investitor neposredno tožil državo, v katero je investiral svoj kapital, v primeru manjšega profita zaradi neke državne regulacije. Ekstremen primer tega je, da bi morala država odpraviti označevanje genetsko modificirane hrane ali plačati odškodnino podjetju zaradi izpada profita. Prav tako naj bi bili sodniki na omenjenih sodiščih bivši odvetniki korporacij.
TAJNOST SPREJEMANJA
Problematika sporazumov ni vezana le na njihovo vsebino, temveč tudi na način njihovega sprejemanja. Četudi nekateri politiki javno debato okrog sprejema pozdravljajo, jih večina pozabi omeniti, da se je javna debata razvila šele po objavi tajnih osnutkov. K situaciji ne pripomore ravnanje znotraj ameriškega kongresa in evropskega parlamenta, kjer se mora poslanec, torej izvoljeni predstavnik ljudstva, če želi dobiti vpogled v tekst, prej zavezati k molku. Poslancu je torej prepovedano, da o vsebini tako imenovanih trgovinskih sporazumov pripoveduje svojim volivcem. Nesoglasja odraža tudi sprejem TPP v Ameriki, kjer se mora demokratski predsednik Obama zanašati na pomoč opozicijske republikanske partije, če želi doseči sprejem sporazuma.
Usoda vseh treh sporazumov bo pisana s strani državljanov vseh udeleženih držav. S stališča Slovenije se ne sme pozabiti, da nismo člani kluba privilegiranih zahodnih držav, katerih korporacije bodo prevzemale tuja podjetja in črpale profit v drugih državah. V bistvu smo ravno ena izmed držav, kamor tuji kapital prihaja kupovat državna podjetja in oslabljeno industrijo. Sočasno je trenutno politično vodstvo že dokazalo svojo pripravljenost za privatizacijo in vsesplošno razprodajo državnega, po potrebi tudi pod ceno. Trditve, da bodo novi trgovinski sporazumi prinesli blaginjo, je torej smotrno premisliti s kančkom zdrave pameti; če ne drugega, zaradi izkušnje s prosto trgovino zadnjih desetletij, ki je prinesla vse izobilje današnjega časa.
TPP
Tekst Transpacifiškega partnerstva še ni v celoti dostopen javnosti, oziroma bolje rečeno, se ga pred javnostjo skriva, a Wikileaksu kljub temu uspeva vse od leta 2013 publicirati različne dele dokumenta. TPP med drugim niža standarde za uvoz hrane, prepoveduje označevanje porekla mesa, na več področjih odpravlja tarife, lajša outsourcing delovnih mest v države s cenejšo delovno silo in mankom delavske zakonodaje, seveda pa zajema tudi mehanizem ISDS. Prav tako zajema bombončke za farmacevtsko industrijo, kateri se bo olajšalo podaljševanje patentov in posledično izrivanje cenejših generičnih zdravil. Svoj delež ugodnosti bodo deležni tudi priskledniki industrije intelektualnih pravic, saj TPP ponudnikom interneta nalaga pregon kršenja avtorskih pravic.
TTIP
Debata o Transatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu se je v Evropi začela, ko je nemški časnik Die Zeit marca 2014 objavil sedem poglavij o liberalizaciji spletne trgovine. Od takrat je v javnost pricurljalo še več podrobnosti tega tako imenovanega partnerstva med starim kontinentom in Čezlužjem. Ena najbolj spornih točk je mehanizem ISDS, glede na dokumente iz letošnjega maja so ameriški pogajalci pritiskali na Evropsko unijo, naj zniža standarde glede maksimalne količine pesticidov v hrani. Ameriška stran si prav tako želi konec evropske prepovedi uvoza genetsko modificirane hrane in mesa, gojenega z maso antibiotikov in hormonov, kakor tudi ukinitev navajanja države porekla. Na ravni civilne družbe je sprejemanje TTIP povzročilo močan odpor – peticijo proti sprejemu je podpisalo že več kot dva milijona Evropejcev.
TISA
Najmlajši izmed trojice trgovinskih sporazumov je TISA oziroma Sporazum o trgovini s storitvami, ki je tako kot ostali na plan prišel šele z izdajo skrivnih dokumentov. Prve podrobnosti je lanskega junija izdal Wikileaks, ko je objavil osnutek poglavja o finančnih storitvah, od takrat pa smo vedno znova priča izdaji novih detajlov iz osnutka sporazuma. Za razliko od ostalih dveh, ki Združene države Amerike povezujeta z Azijo in Evropsko unijo, je TISA mednarodna in zajema poleg Evropske unije še več kot dvajset držav, raztresenih po celotnem svetu. Srčika sporazuma TISA je dodaten potisk v privatizacijo storitev, predvsem tistih, ki so zaenkrat še v državni domeni. Govorimo torej o zdravstvu in šolstvu, sočasno pa naj bi se odprli nacionalni trgi. Na javne razpise se bodo lahko pod istimi pogoji prijavljala podjetja iz vseh držav članic, na več področjih pa je govor o poslabšanju zakonodajnih standardov.
