Skupščina Teta, ki jo sestavljata Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Factor banka, je danes soglašala, da Tet glede na srednjeročne projekcije cen električne energije in premoga brez subvencij ne more konkurenčno ponujati električne energije na trgu. Za likvidacijskega upravitelja so imenovali odvetnika Luko Podjeda, ki bo v 30 dneh pripravil podroben načrt likvidacije.
Za razliko od stečaja likvidacijski postopek v določenem obsegu sicer ohranja socialno varnost zaposlenih; njihovo število tako ostaja enako še dva meseca od začetka postopka likvidacije. V tem času bodo vsi vključeni aktivno iskali rešitve presežnih delavcev, nadaljevale pa se bodo tudi določene aktivnosti Teta, kot so nudenje storitev Zavodu za blagovne rezerve, nudenje terciarne rezerve za Eles ter vzdrževanje stikališča za Eles.
V HSE so že dalj časa poudarjali, da je likvidacija najboljša rešitev za zaposlene in oba lastnika, saj obratovanje termoelektrarne na obstoječih osnovah poslovanja prinaša izgubo, podobno kot v primerljivih termo objektih v Evropi. Kot še navajajo v HSE, so kot 81,3-odstotni lastnik Teta še vedno odprti za vse potencialne, resne in realne ponudbe za nakup trboveljske termoelektrarne, ki bi bil dolgoročno najboljša rešitev.
Generalni direktor HSE Blaž Košorok je ob tem pojasnil, da dogovora o ohranitvi energetske lokacije brez sodelovanja vseh ostalih deležnikov ni moč najti. "Ni moč ohraniti energetske lokacije in socialne varnosti za vseh 160 ljudi, enostavne ne gre," je dejal. Dodal je, da v likvidaciji družba posluje naprej. "Iščemo dodatne rešitve, kako in na kakšen način učinkovito izvajati vse sprejete obveznosti, ena od teh je zagotavljanje sistemskih storitev Elesu tudi v prihodnjem letu," je poudaril.
Likvidacijski upravitelj Podjed pa je poudaril, da bo "napel vse sile", da v čim krajšem času pripravi podroben načrt likvidacije in program presežnih delavcev, ki bo usklajen z vsemi ključnimi deležniki.
Časnik Delo je prejšnji teden sicer poročal, da obstaja interes za najem Teta, in sicer s strani češke družbe Carbo Tech. Po neuradnih informacijah STA pa gre za družbo Carbounion Bohemia. Košorok v "tej fazi" o tem ne želi govoriti, je pa dejal, da je nekaj idej, ki so prišle s strani potencialnih ponudnikov.
Za delavce Teta, ki so na čakanju doma, likvidacija ali stečaj družbe nista rešitev, je povedal član izvršilnega odbora sindikata Teta Aleš Ocvirk. Dejal je, da za Tet velja prehodni nacionalni načrt do konca junija 2020, po katerem bi lahko obratovali z zmanjšanjem števila ur obratovanja in z manjšim številom ljudi. V tem času bi se višek kadrov lahko prerazporejal po ostalih družbah HSE, ki je večinski lastnik Teta.
Sindikat energetike bo zaradi redne likvidacije Teta sprožil sindikalne aktivnosti, je napovedal predsednik sindikata Branko Sevčnikar, ki bo sklical sestanek stavkovnega odbora. Pojasnil je, da so na seji ekonomsko-socialnega odbora za energetiko sprejeli drugačen predlog za rešitev Teta in ga pisno posredovali ministrstvom za finance, za delo in za gospodarstvo. Za kakšen predlog je šlo, ni znano, Sevčnikar pa je pričakoval, da se do njega opredelijo tudi predstavniki vlade.
Po mnenju Energetske zbornice Slovenije pa HSE ne more prevzeti celotne odgovornosti za trenutno stanje v Tetu, saj bi investicija v nadaljnje delovanje za HSE predstavljala preveliko tveganje. Kljub temu pa v zbornici poudarjajo pomembno vlogo Teta v kriznih razmerah in podpirajo ustanovitev projektne skupine, ki bi preučila smotrnost postavitve novih plinskih blokov na lokaciji Teta in upoštevanje takšne rešitve pri oblikovanju strategije razvoja elektroenergetskega sistema v Sloveniji.
Odločitev o likvidaciji Teta je odmevala tudi med poslanci. Vodjo poslanske skupine SD Matjaža Hana je likvidacija razburila, upa pa, da bo vlada čim prej stopila skupaj in začela delat. Zvonko Černač (SDS) pa je ocenil, da je pravi naslovnik za "komentar lastnik te gospodarske družbe."
Likvidacija pa po opozorilih občine Trbovlje za regijo pomeni še eno socialno bombo, saj izguba vsakega delovnega mesta v Zasavju glede na splošno gospodarsko stanje predstavlja pereč problem. V primeru stečaja, ko bi na cesti ostalo vseh 160 zaposlenih, bi se stopnja brezposelnosti povečala na približno 24 odstotkov, v primeru likvidacije, ko bi službo še obdržalo med 70 in 80 delavcev, pa bi bila brezposelnost med 22- in 23-odstotna.