Zvišan krvni tlak, imenovan tudi arterijska hipertenzija, je bolezen in hkrati eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, da posameznik zboli za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta in možganske kapi ter obolevnosti ledvic. Povišan krvni tlak se lahko pojavi že zelo zgodaj v mladosti in nato skozi leta napreduje. Imenuje se "tihi ubijalec", saj najpogosteje ne dela težav, povzroča pa škodo, ne da bi bolniki to opazili. V zgodnjem obdobju je zdravljenje najbolj koristno, saj lahko tako preprečimo ali vsaj odložimo škodljive posledice, ki bolnika čakajo zaradi nezdravljenja ali pozno začetega zdravljenja, je za STA pojasnila zdravnica na internem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Zala Plešivčnik.
Pravi vzrok za zvišan krvni tlak po njenih besedah ni točno pojasnjen, veliko pa lahko posameznik za preprečitev zvišanja tlaka naredi z zdravim življenjskim slogom.
Svetovna liga za hipertenzijo, ki je leta 2005 uvedla svetovni dan hipertenzije, da bi povečala zavedanje o nevarnosti hipertenzije, priporoča vsaj enkrat letno merjenje krvnega tlaka. Če ta znaša pod za tovrstno merjenje določeno vrednostjo 120/80, je to normalen krvni tlak.
Pri vrednosti od 120/80 do 140/90 obstaja tveganje, da se bo razvila hipertenzija. V takšnih primerih je priporočljivo sprejeti korake za izboljšanje življenjskega sloga, kot so opustitev kajenja, znižanje telesne teže, več telesne aktivnosti, izboljšanje prehranjevalnih navad, omejitev vnosa soli in maščob ter omejitev pitja kave in alkohola. Prav tako je priporočljivo, da ob zvišanju krvnega tlaka bolnik obišče zdravnika, ki bo redno preverjal krvni tlak.
Pri vrednosti nad 140/90 pa je priporočljiv obisk zdravnika, ki bo ugotovil, ali ima posameznik hipertenzijo in ali je potrebno zdravljenje z zdravili. Zdravljenje hipertenzije z zdravili je doživljenjsko.
Povišan krvni tlak je pogost pojav in se po raziskavah povečuje. V Sloveniji je pojavnost visokega krvnega tlaka najvišja, 54,1-odstotna, pri najstarejši starostni skupini, pri ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju, prebivalci tega sloja pa jemljejo tudi največ zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) glede na raziskave ugotavlja, se veliko ljudi ne zaveda, da imajo povišan krvni tlak. Ob letošnjem svetovnem dnevu hipertenzije NIJZ poudarja pomen zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga za preprečevanje pojava zvišanega krvnega tlaka.
Na osnovi podatkov Svetovne zdravstvene organizacije ima večina držav v Evropi nižji delež arterijske hipertenzije od Slovenije, nekoliko večji delež pa imajo Hrvaška, Litva, Latvija, Estonija in Ukrajina.
