Slovenija

Zasavski dijaki s 'svetovno' poslovno idejo

RKT
16. 5. 2014, 18.26
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

»Pravzaprav je za vse skupaj kriva moja mami,« pravi z nasmehom na obrazu Mateja Napret, dijakinja Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. Skupaj z Nejcem, Tilnom, Urošem, Janom in Amonom je namreč ustanovila dijaško podjetje TOC, d. d., »krivda« njene mami pa je v poslovni ideji – ker jo rado zebe v noge, je predlagala, naj izdelajo termocopate.

In so jih – termocopate z grelno funkcijo. Da je bila ideja dobra, so prepoznali tudi ocenjevalci na prvem sejmu dijaških podjetij, ki je potekal na Gospodarski zbornici Slovenije. Domov so odšli z dvema prvima mestoma, in sicer za najbolj inovativen izdelek in najbolj urejeno stojnico, ter z dvema drugima – za najboljše dijaško podjetje in tudi predstavitev podjetja.

Dijaško podjetje so ustanovili oktobra 2013 in ga zaprli pred dnevi. Cilj takšnih projektov je, da dijaki spoznajo celoten proces – od ustanovitve podjetja, pridobitve kapitala in vodenja finančnih knjig do zaprtja podjetja, kjer ob koncu zaključijo z izgubo ali dobičkom. Podjetje je torej razpolagalo s pravim denarjem, ki so ga pridobili s prodajo delnic, delničarji pa so bili dijaki – zaposleni v dijaškem podjetju, pa tudi mentorji oz. drugi zaposleni na šoli, starši in preostali dijaki. Tako kot v pravi delniški družbi so morali dijaki napisati statut delniške družbe, sklicati sestanek delničarjev, kjer so predstavili podjetje in idejo ter finančni načrt, ob koncu pa so predstavili rezultate delničarjem in razdelili dividende.

In kaj je bilo najtežje? »Sprva najti pravo idejo, pa potem je bilo z naročanjem komponent tudi nekaj težav,« pojasnjujejo. A ravno pri naročanju komponent jim je pomagal Trboveljčan Jure Knez, solastnik in tehnični direktor izjemno uspešnega in v svetu zelo cenjenega podjetja Dewesoft.

Začelo se je z mrzlimi nogami Matejine mame, to pa so zasavski dijaki spreobrnili v dobro poslovno idejo.

Izdelali so 25 termocopat. Kako? Kupili so običajne copate, jih razdrli, vgradili grelno folijo, namestili žice, stikala, čevljar je copate spet zlepil, izdelali so okrasni žepek, kjer so spravljene baterije, in jih dali v prodajo. Ne da se jih več kupiti, saj so razprodane, podjetje je zaprto, poslovalo je z dobičkom. Dijaki so tako pridobili enkratno in življenjsko pomembno izkušnjo.