36-letni Mitja Novak iz Dobruške vasi družino s petimi otroki poleg s socialnimi pomočmi že leta preživlja s svojim delom ter skrbi, da hodijo redno v šolo in bodo prišli do poklica.

Le to, da bi se preselili iz nelegalnega romskega naselja v svojo legalno hišo, mu ne uspe. Sam nakupa oz. selitve ne zmore, država z raznimi ustanovami ter lokalna skupnost pa mu pri tem ne morejo pomagati - tako vsaj pravijo.

»Kljub obljubam, ki sem jih bil deležen. Zato sem zelo razočaran, a upam, da se neka rešitev le najde,« pravi Mitja Novak, ki v škocjanski osnovni šoli že petnajst let dela kot pomočnik vzgojitelja oz. pomočnik za romske otroke.

Mitji je pred dvema letoma s pomočjo Amnesty International Slovenije uspela zmaga na ustavnem sodišču, ko je to odločilo, da kljub že izdani odločbi o rušenju nelegalne hiše bagri ne smejo začeti z delom, saj je treba prej presoditi, če je črna gradnja edini dom družine in z otroki nima kam. In tako je v njegovem primeru bilo. To je bila za vse Rome, ki živijo v nelegalnih naseljih in v črnih gradnjah, zelo pomembna razsodba.

Kako do denarja, ki bi ga vrnil?

Mitja je najprej nameraval svoj dom legalizirati oz. kupiti zemljišče, na katerem stoji, a tega ne more storiti, ker zemlja, v lasti Agrarne skupnosti Dobruška vas, niti ni naprodaj, in tudi vse naselje je nelegalno. Zato bi si življenje rad uredil v svoji, legalni nepremičnini, pa tudi za prihodnost otrok se mu zdi najboljša rešitev izselitev iz romskega naselja, saj to okolje zanje res ni najbolj spodbudno. Njihova hiša je tudi premajhna za toliko oseb. Čeprav na Dolenjskem ni enostavno najti koga, ki bi hišo prodal Romu, je Mitji to uspelo - primeren dom za svojo družino je našel v Čelevcu v bližnji šmarješki občini. Gre za hišo s sadovnjakom na robu gozda, blizu je le en sosed, ki pa nima nič proti, če bi prišli tja, pove Mitja.

A zataknilo se je pri denarju. Okrog 40 tisoč evrov oz. nekaj manj, kolikor zahteva prodajalec, Novakovi seveda nimajo, do kredita pa Mitja ne more, ki ni zaposlen za nedoločen čas. Delo mu namreč podaljšujejo po nekaj let v okviru projekta Skupaj za znanje in tako je vseskozi. Kot pravi, ne želi, da mu kdo denar pokloni, ampak ga namerava vrniti.

Več o njegovi usodi in kako na problematiko gledajo na škocjanski občini, CSD Novo mesto, Uradu Vlade RS za narodnosti in Amnesty International Slovenije - slednja Mitji vseskozi stoji ob strani - pa v aktualni številki Dolenjskega lista.