· Kulinarika

Prav tako pogosto praznike tudi povezujemo z značilnimi jedmi. Mnogi pričakujejo, da ima tako rekoč vsak praznik kar celo paleto značilnih jedi. Vendar ni vedno tako in le delno lahko rečemo, da posamezne praznike spremljajo prehranske posebnosti.

· Kulinarika

Borut kuha s čustvi. Pravi, da je ljubezen do kuhanja podedoval po svojem starem očetu, odločitev, da bo kuhar, pa trdno sprejel že pri dvanajstih letih. »Kuhanje je moja ljubezen in do danes mi ni bilo niti en sam trenutek žal za to odločitev,« pravi. Že kot dijak se je nekoliko razlikoval od sošolcev: »Bil sem dokaj nadležen, vedno sem spraševal, kaj je to, kaj ono; grem lahko tja, vam lahko pomagam … Imel sem srečo, da so me vedno spremljale osebe, ki so v meni videle potencial in so mi marsikaj omogočile.« V srednji šoli je tako odšel na enomesečno izobraževanje v Španijo, pozneje še za eno leto v Francijo, en mesec je preživel v kuhinji pri Jošku Sirku v La Subidi in prakso odkuhal tudi v Španiji v restavraciji Hisop, ki slovi po zelo sodobni katalonski kuhinji. Prav Španci, začetniki molekularne kuhinje, so ga navdušili, zato tudi sam sega po sodobnih tehnikah. »V mojih jedeh se odraža moje trenutno razmišljanje, trenutna čustva. Seveda tudi letni čas, ki mi ponuja sestavine, s katerimi se lahko izražam.« Pri enaindvajsetih letih je postal vodja kuhinje gostišča Miran, nato je šel za osem mesecev v Hišo Franko, danes pa vodi kuhinjo restavracije Prestige v Moravskih Toplicah. Star je sedemindvajset let in meni, da so za kuharja najboljša leta tista do petintridesetega: »Mislim, da moj čas še prihaja, zdaj se še vedno oblikujem v celovito osebnost; lahko vam odkrito priznam, da sem svoj slog iskal vse do lanskega leta, zdaj pa sem ga skoraj našel, vem, kako želim kuhati, približno vem, kdo sem. Tisti pravi čas dozorelosti zame še prihaja … in se ga že zdaj veselim!« Njegova največja želja je, da bi imel lastno restavracijo: »Če bo prišel primeren trenutek, bom odprl majhno restavracijo in verjamem, da bom v njej najbolje izrazil samega sebe.«

· Kulinarika

Kaj je pravzaprav kakovost vina? Kako lahko neko vino ovrednotimo? Kako izrazimo njegovo kakovost in jo primerjamo s kakovostjo nekega drugega vina, ki je zaradi drugačnega porekla in drugih okoliščin, kjer je nastalo, prav tako dobro, toda na nek drug način? Težko, ker je dojemanje vina tako subjektivno, da skoraj ni dveh pivcev, ki bi ga enako doživela, opisala in ocenila njegovo kakovost. Če pa je ocena dveh ocenjevalcev, izražena s številko, enaka, to še vedno ne pomeni, da se o kakovosti določenega vina strinjata, le njuna vrednostna lestvica je drugačna in jima številka pomeni nekaj drugega. Na ocenjevanjih se tudi zgodi, da več ljudi isto vino popolnoma enako oceni – a iz popolnoma različnih razlogov. Zapleteno? Je, in prav je tako.

· Kulinarika

Ko je bila Opatija eno izmed najprivlačnejših počitniških krajev nekdanje avstro-ogrske monarhije, so tu svež morski zrak s polnimi pljuči vdihavale mnoge kronane glave, aristokratske dame so se pred toplimi sončnimi žarki skrivale v senci čudovitih vrtov in umetniki so v šumenju valov iskali svoj navdih. Opatija je, kolikor se je le dalo, vse do danes ostala taka, kot je bila: gosposka in romantična.

· Kulinarika

V: V nekaterih receptih sem opazila uporabo vodne kopeli v pečici. Mislila sem, da se ta kopel uporablja samo pri topljenju čokolade ali pri pripravi navadnega biskvita, ki ga stepamo nad soparo na štedilniku. Ali potrebujem posebno posodo za vodno kopel v pečici?