##IMAGE-2489770##

Le kdo ne pozna tega zimzelenega drevesa, ki ima na Slovenskem še več drugih imen: bodičje, bodič, božje drevce, božji les, črnec, črnika, lesec, ostrolistnica, rosi konj, rusikonjevina, zimzelen…V naravnem okolju je opazna šele sedaj, ko so ostala listopadna drevesa odvrgla listje.

Božje drevce je stara keltska tradicija uporabljala kot simbol moči, sreče, veselja in novega upanja za vnovično vrnitev sonca, ki se bo zgodil po zimskem solsticiju, odganjalo pa je tudi zle duhove. Da je postalo simbol božiča in novega leta, so zaslužni Irci. Plodovi bodike so zelo strupeni, listi pa imajo tudi nekaj zdravilnih moči, ki so jih izkoriščali že naši predniki. Čaj iz listov pomaga proti revmi, protinu, bronhitisu, kašlju, prehladu in gripi. Pospešuje tudi izločanje sečnine in strupov.

Drevo navadne bodike zraste do višine 10 metrov in ima gladko lubje, ki je pri mladih rastlinah zeleno, pri starejših pa sivo. Zimzeleni usnjati listi so ovalni ali elipsasti, njihov rob pa je nazobčan in ima ostre bodice. Posebno ostre so na spodnjem delu drevesa, rastlina se tako varuje pred prekomernim objedanjem divjadi. Po zgornji strani imajo povoščen videz, spodnja stran pa je svetlejša in bolj hrapava. Cvetovi drevesa so enospolni, majhni in bele barve na kratkih pecljih. Iz oplojenih cvetov se razvijejo majhne jagode rdeče barve. Les bodike je zelo trd in so ga včasih uporabljali namesto ebenovine.

Preberite še ...

· Zaposlitev

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Bodika je drevo, ki raste v naravi, že od nekdaj pa so ga ljudje kot okras zasajali v bližini svojih bivališč, ob kapelicah in razpelih. V Doblički Gori pri Romovih si je letošnjo jesen približno 20 let staro drevo bodike nadelo čudovito okrasje. Po besedah gospodinje Milke rdečih jagod še nobeno leto ni bilo toliko.