Freepik

Sabina Jordan, predsednica Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb in predsednica SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, je konferenco odprla z mislijo:»Obstoječ stavbni fond, kakršenkoli že je, bo v veliki meri v uporabi še leta 2050. Stavbe, ki jih načrtujemo danes bodo v uporabi še dlje. In ker je njihov vpliv na okolje velik, ni vseeno kakšne so!«

Po podatkih Evropske agencije za okolje je gradbeni sektor namreč eden največjih porabnikov virov, saj porabi 35 odstotkov vseh surovin, 40 odstotkov energije, 12 odstotkov pitne vode in je hkrati odgovoren za približno 40 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov. Velik del emisij je vgrajen že v materiale in postopke, zato je pri vpeljevanju trajnostne gradnje potrebno naslavljati celoten življenjski cikel stavb. Uporaba lesa in drugih naravnih materialov, recikliranje materialov, manj odpadkov, učinkovita raba virov, zagotavljanje zdravega bivanja – vse to ni več nadstandard, temveč nujen del dobre prakse.

Stavbe kot odgovor na podnebne spremembe

»Že dlje časa ugotavljamo, da učinki podnebnih sprememb postajajo čedalje bolj otipljivi. Vročinski valovi, nalivi, suše in druge ekstremne vremenske razmere postajajo naša nova realnost. Zato si moramo zastaviti ključno vprašanje – kako naj stavbe, v katerih živimo, delamo in preživljamo večino časa, postanejo del podnebnih rešitev in ne izzivov,« je izpostavil državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Obenem je poudaril, da moramo stavbe prilagoditi novim podnebnim razmeram: »Ne gre več le za to, da porabijo manj energije – temveč da prenesejo več ekstremov. Pri tem mora zasnova objektov vključevati naravne elemente – senčenje, drevesa, zelene strehe, pravilno orientacijo – ki izboljšujejo notranje udobje.«

Freepik

V kontekstu trajnostne gradnje je minister za naravne vire in prostor Jože Novak izpostavil velik pomen lokacije: »Ključna je pravilna postavitev objektov v prostor, ki upošteva osončenje, prevetrenost, hrup in druge splošne elemente kakovostnega življenjskega okolja. Nato sledi tudi dosledno doseganje bistvenih lastnosti stavbe, kar se zagotovi pri njenem načrtovanju in izvedbi.« Pri tem je minister Novak kot eno izmed bolj pomembnih orodij za trajnostno gradnjo izpostavil Level(s). Orodje, ki ga je je pripravila Evropska komisija, je podlaga za razvoj nacionalno usmerjenih kazalnikov. »Level(s) podpira krožno gospodarstvo, razogljičenje, racionalno rabo energije in pitne vode, odpornost stavb na podnebne spremembe, optimizacijo stroškov ter ohranjaje vrednosti v življenjskem ciklu stavbe.«

Slovenska prilagoditev kazalnikov trajnostne gradnje (SLO kTG), ki izhaja iz Level(s), nastaja v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Razvoj poteka na GI ZRMK in ZAG, v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor ter pod okriljem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Kot je opozoril državni sekretar Vajgl, bomo z uporabo metodologije BIM, ki je s 1. januarjem 2025 postala obvezna v javnih naročilih, lahko trajnostne kazalnike uspešneje vključili v fazo načrtovanja. Tako bomo v Sloveniji dosegli večjo preglednost in kakovost gradnje.

Prioriteta je obnova obstoječega fonda

Na konferenci so se tako govorci kot udeleženci strinjali, da je najprej ključno obnoviti obstoječ fond stavb in šele nato graditi znova. Gašper Stegnar, koordinator Izvršnega odbora Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb iz Instituta »Jožef Stefan« tako pojasnjuje, da se v Sloveniji danes soočamo z velikim številom energijsko potratnih stavb, kar predstavlja enega ključnih izzivov na poti k trajnostni družbi. »Če želimo doseči cilje dekarbonizacije stavbnega fonda, bo treba v prihodnje prenavljati stavbe ne le energetsko učinkovito, temveč celovito – z vse večjim poudarkom na trajnostnih vidikih.«

Stegnar izpostavlja, da je pri tem nujno, da se zavedamo, da trajnostna prenova pomeni več kot le zmanjšanje rabe energije: »Zajema uporabo okolju prijaznih materialov, podaljševanje življenjske dobe stavb, izboljšanje notranjega ugodja in prilagodljivost stavb na podnebne spremembe. Takšna prenova je temelj za prihodnost, v kateri bodo stavbe postale sestavni del podnebnih rešitev in ne več vir težav.«

Stroka se strinja, da poseben izziv ostaja celovita prenova večstanovanjskih stavb, kjer se pogosto prepletajo tehnične, finančne in organizacijske ovire. Za premostitev tega je nujen konstruktiven dialog med vsemi ključnimi deležniki – upravniki, etažnimi lastniki, občinami, izvajalci in financerji. Da bo ta stekel, si bo prizadevalo Stičišče za trajnostno prenovo in gradnjo stavb, na sami konferenci pa je bila predstavljena tudi izkušnja s celovito prenovo in nadgradnjo večstanovanjske stavbe z lesenimi več funkcionalnimi paneli na Ravnah na Koroškem.

Freepik

Pomen demonstracijskih primerov

Na poti do trajnostnih stavb igrajo demonstracijski primeri ključno vlogo: »Z jasno podporo in spodbujanjem primerov dobrih praks lahko bistveno pospešimo uvajanje novih pristopov, ki danes še niso standard. Potrebujemo pionirske projekte, ki bodo drugim kazali pot – v tehnološkem, procesnem in družbenem smislu,« poudarja Stegnar iz Centra za energetsko učinkovitost, Inštitut »Jožef Štefan«. Nekaj takšnih so si udeleženci konference ogledali včeraj na terenu, in sicer Vrtec v Selnici ob Dravi in demonstracijsko hišo DOM24h v Limbušu.

Kot je bilo moč slišati večkrat danes – dialog in tesno sodelovanje strokovnjakov ter prenos znanja v prakso so nujni, če želimo tlakovali pot k stavbam prihodnosti – stavbam, ki bodo okolju prijazne, energetsko učinkovite in zasnovane v dobro ljudi in planeta.